Rodil se je 29. julija 1905 v Jönköpingu, večino otroštva pa je preživel v Uppsali. Bil je četrti in najmlajši sin švedskega premierja Hjalmarja Hammarskjölda in Agnes Almquist.

Dag je študiral na univerzi v Uppsali, kjer je magistriral iz politične ekonomije in diplomiral iz prava. Po koncu študija se je preselil v Stockholm. Od leta 1930 do leta 1934 je bil tajnik vladnega komiteja za brezposelnost. Vmes je leta 1933 doktoriral na univerzi v Stockholmu.

Leta 1936 je postal sekretar Banke Švedske, kmalu potem pa še namestnik ministra za finance. Med letoma 1941 in 1948 je bil predsednik Banke Švedske. Leta 1947 je postal minister za zunanje zadeve, dve leti kasneje pa je prevzel funkcijo državnega sekretarja za zunanje zadeve.

Do leta 1954 je vodil več švedskih delegacij na srečanjih v tujini. 20. decembra 1954 je bil izvoljen na mesto v Švedski akademiji, ki je prej pripadalo očetu. Še predtem je leta 1951 postal podpredsednik švedske delegacije v Združenih narodih v Parizu in predsednik te delegacije v Generalni skupščini OZN-a v New Yorku leta 1952.

Ko je leta 1953 Trygve Lie odstopil kot generalni sekretar OZN-a, je Varnostni svet predlagal Hammarskjölda na ta položaj. 3. marca ga je 10 izmed 11 držav članic potrdilo za kandidata, na zasedanju v skupščini, ki je potekalo od 7. do 10. aprila, pa je dobil 57 glasov izmed skupno 60. Znova je bil na položaj izvoljen leta 1957.

Dag Hammarskjöld je umrl 8. septembra 1961 v letalski nesreči v Ndoli, tedanji Severni Rodeziji. Posmrtno je tega leta prejel tudi Nobelovo nagrado za mir.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 53 se je v Španiji rodil rimski cesar Mark Trajan, pod čigar vodstvom je cesarstvo doseglo največji obseg. Najprej je deloval v visokih vojaških službah, leta 91 pa je postal konzul. Kot cesar je na severu in vzhodu obnovil Cezarjevo osvajalno politiko. Začel je tudi intenzivno gradbeno dejavnost, zlasti gradnjo cest. Izdal je zakon, po katerem so morali senatorji tretjino svojega premoženja vložiti v kmetijstvo, tako so se začele dodatno razvijati latifundije. Proti koncu življenja se je Trajan odpravil na velik vojni pohod proti kraljestvu Partov in zasedel celo vrsto njegovih pokrajin. V Mezopotamiji je prav takrat izbruhnila vstaja, kar je ustavilo njegovo prodiranje in ga prisililo, da se je vrnil. Na poti v Rim je 8. avgusta 117 umrl.

Leta 1739 je bil sklenjen beograjski mir, na podlagi katerega je morala Avstrija Turčiji vrniti Srbijo z Beogradom. Meja se je tako ustalila na Savi in Donavi. Z mirom se je končala tri leta trajajoča vojna med Turčijo in Avstrijo, ki je bila tako odrinjena z Balkana, vrniti pa je morala tudi Malo Vlaško in dele Bosne, ki jih je pridobila s Požarevskim mirom leta 1718.

Leta 1752 se je v Parizu rodil francoski matematik Adrien-Marie Legendre, ki je veliko prispeval k statistiki, teoriji števil, abstraktni algebri in matematični analizi.

Leta 1765 je umrl papež italijanskega rodu Gregor XVI.

Leta 1783 je umrl švicarski matematik in fizik Leonhard Euler. Proučeval je razvoj algebre, teorije števil, geometrijo in mehaniko. Objavil je 28 knjig in 750 znanstvenih razprav.

Leta 1807 je papež Pij VII. z bulo Quaedam tenebrosa odpravil ljubljansko metropolijo in jo podredil neposredno Svetemu sedežu.

Leta 1810 se je v Čilu začel upor proti španski kolonialni oblasti, ki ga je vodil Bernard O. Higgins, ki je nato postal predsednik države, vendar z diktatorskim načinom vladanja. Po letu 1817 in vladavini kreolskih veleposestnikov je za državo veljal enakomeren gospodarski razvoj, država pa se je kmalu zapletla v vojno z Bolivijo in Perujem. Leta 1884 je Čile po zmagi dobil obalne dele Bolivije in bogata nahajališča solitra v Peruju.

Leta 1819 se je v Parizu rodil Jean Bernard Leon Foucault, ki je leta 1851 z 62 metrov dolgim nihalom, ki ga je pritrdil na kupolo Panteona v Parizu, dokazal vrtenje Zemlje. Leta 1850 je z uporabo vrtečega se zrcala zelo natančno laboratorijsko določil hitrost svetlobe.

Leta 1822 je Jean Francois Champollion sporočil, da je s pomočjo hieratskih, demotskih in grških napisov na kamnu iz Rosette razbral hieroglife.

Leta 1869 je bilo v Metliki ustanovljeno prvo slovensko prostovoljno gasilsko društvo.

Leta 1896 je umrl francoski fizik Armand-Hippolyte-Louis Fizeau.

Leta 1897 so na Vegovi ulici v Ljubljani pod vodstvom začetnika slovenske seizmologije doktorja Albina Belarja zgradili prvo potresno opazovalnico v avstro-ogrski monarhiji, ki je bila hkrati tudi najsodobnejša v Evropi. Delovala je do leta 1919.

Leta 1908 se je rodil armenski astronom in astrofizik Viktor Amazaspovič Ambarcumjan.

Leta 1931 je ponoči japonska vojska nenadoma napadla Mandžurijo. Japonci so garnizijo najprej obstreljevali s topovi, potem pa napadli in jo zavzeli. Kitajci se sploh niso upirali.

Leta 1934 je ZSSR izstopil iz Društva narodov.

Leta 1944 je ameriška vojska na čelu z generalom Pattnom zasedla Brest.

Leta 1973 sta bila ZR Nemčija in NDR sprejeta v OZN.

Leta 1977 je umrl švicarski matematik in logik Paul Isaac Bernays.