Estrada je bil zelo znan filipinski igralec in 13. predsednik te države (od 30. junija 1998 do 20. januarja 2001). Joseph je sin Emilia Ejércita starejšega (1898-1977) in Maríe Marcelo (1905-). Imel je dva brata - Antonia Ejercita (1932-2006) in Emilia Ejercita mlajšega (1928-1999).

Mladega Estrado so izključili iz univerze Ateneo de Manila zaradi neprimernega obnašanja. Potem se je vpisal na inženirski tečaj na inštitutu za tehnologijo Mapua. Tudi tečaja ni končal, saj se je raje izpisal in se preizkusil kot igralec. Zaradi neuspehov v šoli mu je družina prepovedala uporabljati priimek Ejército, zato se je odločil, da se bo pisal Estrada (špansko to pomeni ulica).

Več kot sto filmov
Kot igralec je igral glavno vlogo v več kot 100 filmih, bil je tudi producent v več kot 70 filmih. Velikokrat je igral junake iz zatiranih slojev družbe, zaradi česar je imel veliko privržencev, in to predvsem med neizobraženimi in revnimi Filipinci. Skupaj je posnel 158 filmov.

Igralec, ki ni imel nobene politične izkušnje, se je leta 1968 potegoval za župana San Juana in izgubil. Po protestu je naslednje leto le postal župan. Ko je Corazon Aquino leta 1986 postala predsednica, je Estrada izgubil položaj župana, saj je dala Aquinova zamenjati vse lokalne uradnike zaradi suma podkupovanja. Naslednje leto se je potegoval za sedež v senatu. Na volitvah je nastopil skupaj s svojo stranko Partido ng Masang Pilipino. Uspelo mu je, da je bil tudi izvoljen.

13. predsednik
Leta 1992 je postal podpredsednik države. Kmalu po imenovanju predsednika Ramosa je bil Estrada imenovan za predsednika protikriminalistične komisije. Štiri leta kasneje je na predsedniških volitvah zmagal, njegova podpredsednica pa je postala Gloria Macapagal Arroyo. 30. junija 1998 je zaprisegel kot 13. predsednik države. Že kmalu potem so se pojavila prva namigovanja o korupciji Estrade in njegovih najbližjih sodelavcev.

Vložili obtožnico
Parlament je novembra 2000 proti predsedniku vložil obtožnico o zlorabi položaja. Estrada je bil prvi filipinski predsednik, ki je bil obtožen. Med procesom proti njemu so bili njegovi odvetniki zelo uspešni in so vsa pričevanja o podkupninah in nezakonitih igrah na srečo, ki naj bi jih financiral Estrada, ovrgli. Ko bi morali prebrati ključne dokaze proti predsedniku, so se njegovi privrženci v senatu odločili, da tega ne bodo storili. Izbruhnili so nemiri, v katerih je sodelovalo več deset tisoč ljudi, ki so zahtevali Estradov odstop.

V hišnem priporu
19. januarja 2001 se je filipinska vojska odločila, da umakne podporo predsedniku in podpre podpredsednico Glorio Macapagal Arroyo. Kmalu zatem sta padla vlada in predsednik. Dan kasneje je vrhovno sodišče razglasilo, da je predsedniški stol prazen, kot predsednica pa je prisegla Gloria Macapagal Arroyo. Aprila 2001 so ga aretirali. Zaradi nemirov, ki so sledili njegovi aretaciji, so aretirali tudi več njegovih privržencev. Kasneje so Estrado premestili v hišni pripor, še vedno pa je obtožen korupcije. Če bi ga sodišče kadar koli spoznalo za krivega, mu grozi smrtna kazen.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1054 je umrl Bruno von Egisheim Dagsburg, bolj znan kot papež Leon IX. Rodil se je leta 1002, papež pa je postal leta 1049.

Leta 1320 se je rodil portugalski kralj Peter I.

Leta 1390 je umrl škotski kralj Robert II.

Leta 1452 se je rodil aragonski kralj Ferdinand II.

Leta 1587 je v pristanišču Cadiz sir Francis Drake potopil špansko ladjevje.

Leta 1632 je umrl švedski kralj Sigismund I.

Leta 1689 je umrla švedska kraljica Christina.

Leta 1713 je bila sprejeta pragmatična sankcija, s katero so dežele v habsburški monarhiji postale dedne tudi za ženske. S to sankcijo je Karl VI. zagotovil, da je prestol dedovala njegova hčerka Marija Terezija.

Leta 1775 se je v bližini Bostona zgodil prvi oborožen spopad med britanskimi in ameriškimi četami v ameriški osvobodilni vojni.

Leta 1793 se je rodil avstrijski cesar Ferdinand I.

Leta 1839 je s podpisom v Londonu Belgija postala kraljevina.

Leta 1881 je umrl angleški premier Benjamin Disraeli.

Leta 1882 se je rodil brazilski predsednik Getúlio Vargas.

Leta 1882 je umrl pomemben angleški znanstvenik Charles Darwin. S svojim delom velja za utemeljitelja razvojnega nauka v naravoslovju in teorije o naravnem izboru vrst organskega sveta. Darwin je prvi znanstveno dokazal nastanek in razvojno pot človeka.

Leta 1892 je Charles Duryea iz massachusetskega Springfielda trdil, da je kot prvi človek v ZDA vozil avtomobil.

Leta 1904 je požar uničil večino Toronta.

Leta 1906 je umrl francoski fizik Pierre Curie. Ta je skupaj z ženo Mario Sklodowsko odkril radioaktivna elementa radij in polonij. Zakonca sta za to odkritje leta 1903 dobila Nobelovo nagrado za fiziko.

Leta 1909 je papež beatificiral Ivano Orleansko.

Leta 1912 se je rodil ameriški kemik Glenn Theodore Seaborg, ki je leta 1951 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1936 se je rodil belgijski premier Wilfried Martens.

Leta 1941 je nacistični politik in vodja SS Heinrich Himmler obiskal Celje in med drugim pregledal zloglasni zapor Stari pisker.

Leta 1943 je švicarski kemik Albert Hofmann prvič namenoma vzel LSD, da bi preučeval njegove učinke.

Leta 1944 se je rodil ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec James Heckman.

Leta 1951 se je ameriški general Douglas MacArthur upokojil.

Leta 1956 se je igralka Grace Kelly poročila z monaškim knezom Rainierjem III.

Leta 1960 so južnokorejski študenti začeli stavkati proti predsedniku Syngmanu Rheeju in ga prisilili, da je odstopil.

Leta 1967 je umrl Konrad Hermann Josef Adenauer, kölnski nadžupan, kasneje pa predsednik pruskega državnega sveta. 15. 9. 1949 je bil izvoljen za kanclerja Zvezne republike Nemčije. Bil je politik, ki je državo popeljal v Nato in EGS. Leta 1963 je odstopil s kanclerskega mesta, nato pa še z mesta v stranki CDU.

Leta 1968 se je rodil svazijski kralj Mswati III.

Leta 1971 je Sierra Leone postala republika, predsednik pa je postal Siaka Stevens.

Leta 1971 je sodišče obsodilo Charlesa Mansona na dosmrtno ječo zaradi umora Sharon Tate.

Leta 1971 so Rusi izstrelili Saljut 1, prvo vesoljsko postajo.

Leta 1974 je umrl pakistanski predsednik Ajub Kan.

Leta 1978 je bil Lagumot Harris izvoljen za predsednika Nauruja.

Leta 1995 je v bombnem napadu na zvezno poslopje v Oklahoma Cityju umrlo 168 ljudi. Glavnega krivca Timothyja McVeigha so usmrtili leta 2001, njegov pajdaš Terry Nichols pa prestaja dosmrtno zaporno kazen.

Leta 1999 se je nemški Bundestag vrnil v Berlin.

Leta 2000 je filipinsko letalo boeing 737-200 strmoglavilo blizu mednarodnega letališča Davao. Umrlo je 131 ljudi.

Leta 2004 je umrl škotski soustanovitelj Guinnessove knjige rekordov Norris McWhirter.

Leta 2005 je bil Joseph Ratzinger drugi dan konklav izvoljen za papeža. Ob izvolitvi je izbral ime Benedikt XVI.

Leta 2005 se je na Poljanskem klancu pripetila najhujša prometna nesreča v zgodovini samostojne Slovenije. Umrlo je osem ljudi.