Nikolaju je pri desetih letih umrl oče in skrb zanj je prevzel materin brat Lukas von Watzelrode. Ker je večino časa živel pri stricu, ki je bil Nemec, je večinoma govoril nemško; poljsko je sicer znal, a poljščine ni dosti uporabljal. Svoje znanstvene spise je pisal v latinščini.

Ko je bil star 18 let, je odšel študirat medicino, matematiko in astronomijo na univerzo v Krakovu, kjer ni opravil nobenega izpita. Na filozofski fakulteti je poslušal matematiko, astronomijo, astrologijo, slovnico, poetiko, retoriko in Aristotela. Med študijem je spoznal tudi vsebino Ciceronovega dela Somnium Scipionis, ki so ga komentirali na univerzitetnih predavanjih in v katerem Ciceron obravnava gibanje Venere in Merkurja okoli Sonca.

V tem delu je naletel na Hiketa, pri Plutarhu pa še na druge grške astronome, ki so pojasnjevali premikanje neba z gibanjem Zemlje. Koliko časa je Kopernik študiral, ni znano. Leta 1494 naj bi se vrnil domov, njegov stric pa si je prizadeval, da bi postal kanonik v Ermlandu. Poleti leta 1496 je odšel v Bologno, kjer se je po stričevi želji vpisal na kanonsko pravo. Leta 1497 je umrl kanonik stolnega kapitlja v Frauenburgu in nasledil ga je takrat 24-letni Kopernik.

V prvih 10 letih njegovega kanoništva se je pojavilo njegovo ime samo dvakrat v Frauenburških listinah, leta 1499 so mu podelili pristavo, julija leta 1501 pa je dobil od kolegov nov študijski dopust, ko mu je prvi, triletni potekel. Takrat so ga že začeli mučiti dvomi o geocentrizmu. V Bologni je ostal do leta 1500, tam pa je vneto študiral matematiko in astronomijo ter grško slovnico. Leta 1500 je odšel v Rim, kjer je ostal eno leto.

V svoji knjigi O kroženjih nebesnih krogel je pozneje poročal o Luninem mrku, ki ga je opazoval v Rimu 5. novembra 1500. Ker se mu je študijski dopust iztekel, se je vpisal na medicino. Po končanem študiju se je leta 1504 vrnil domov. Okoli leta 1510 je za strica izdelal tudi zemljevid Varmije z mejami do Prusije. Kot astronom je bil že znan v znanstvenem svetu, saj mu je v prvi polovici leta 1513 fossombronski škof predlagal sodelovanje pri izdelavi novega koledarja. Istega leta je Kopernik poslal v Rim svoj očrt koledarskih reform. Leta 1515 je sodeloval na petem lateranskem koncilu o koledarju.

Kopernik se je ukvarjal tudi s precesijo enakonočij, ki jih je opazoval med letoma 1515 in 1525. Leta 1525 je določil dolžino sideričnega leta 365 dni, 6 ur, 9 minut in 40 sekund, pri čemer se je zmotil le za 30 sekund. O precesiji enakonočij je pisal na začetku tretje Knjige kroženj. Zemlji je poleg rotacije in revolucije pripisal še tretje gibanje in ga imenoval libracija. Zemlja naj bi se enkrat na leto obrnila okoli obeh polov ekliptike.

To naj bi povzročalo spremembo letnih časov in zagotavljalo skoraj nespremenjeno smer Zemljine osi pri njeni revoluciji. Prvi je ločil dejansko gibanje Zemlje od gibanja zelo oddaljene nebesne krogle. Po njem se imenuje udarni krater Kopernik na Luni s koordinatama 9,7° severno, 20,0° zahodno, premerom 93 km in globino 3,8 km. Umrl je 24. maja 1543 v Frauenburgu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 197 je vojska rimskega cesarja Septimiusa Severusa premagala vsiljivca Clodiusa Albinusa v bitki pri Lugdunumu. Ta spopad velja za najbolj krvav spopad med dvema rimskima vojskama.

Leta 607 je bil za papeža izbran Bonifacij III.

Leta 1594 je Sigismund III., kmalu potem ko je nasledil svojo mater Katarino Jageloniko na prestolu Poljske, na prestolu Švedske nasledil Ivana III.

Leta 1600 je eksplodiral perujski vulkan Huaynaputina. Ta izbruh velja za najmočnejšo erupcijo kakšnega vulkana v zgodovini Južne Amerike.

Leta 1660 se je rodil zdravnik Fridrich Hoffman. Zmes alkohola in etra, ki se je uporabljala proti slabosti in krčem v prebavilih, je dobila ime po njem  hoffmanove kapljice.

Leta 1674 so morali Nizozemci po tretji nizozemsko-angleški pomorski vojni podpisati mir v Westminstru. Z njim so se dokončno odpovedali New Yorku.

Leta 1807 je bil v Alabami nekdanji podpredsednik ZDA Aaron Burr priprt zaradi izdaje.

Leta 1819 je angleški raziskovalec William Smith odkril Južnoshetlandske otoke in si jih prilastil v imenu kralja Georgea III.

Leta 1833 se je rodil švicarski novinar, aktivist in Nobelov nagrajenec za mir Élie Ducommun.

Leta 1855 je Urbain Le Verrier predlagal ustanovitev mednarodne vremenske službe.

Leta 1859 se je rodil švedski fizik in kemik Svante August Arrhenius. Leta 1903 je prejel Nobelovo nagrado. Umrl je leta 1927.

Leta 1880 se je rodil mehiški general in v letih od 1920 do 1924 predsednik Mehike Álvaro Obregón.

Leta 1881 je Kansas postal prva ameriška zvezna država, ki je prepovedala vse alkoholne pijače.

Leta 1940 se je rodil turkmenistanski predsednik Saparmurat Nijazov.

Leta 1940 se je rodil ameriški fizik David Jonathan Gross. Leta 2004 je prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1942 je japonsko vojaško letalstvo prvič napadlo Avstralijo.

Leta 1942 je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt podpisal uredbo, s katero je dovolil ameriški vojski, da vse Američane japonskega rodu preseli v internacijska taborišča.

Leta 1943 se je rodil angleški biokemik in Nobelov nagrajenec Tim Hunt.

Leta 1944 se je v Črnomlju začelo prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Na njem so sprejeli več dokumentov, v katerih so začrtali okvir ljudske oblasti in državnosti Slovenije v okviru Federativne Jugoslavije.

Leta 1945 so zavezniki s šestih bojnih ladij sprožili napad na Ivo Džima, nekaj kvadratnih kilometrov velik vulkanski otok, ki je bil močno varovana japonska trdnjava.

Leta 1952 se je v Mariboru rodil slovenski predsednik Danilo Türk. 11. novembra leta 2007 je bil na splošnih volitvah izvoljen za predsednika Republike Slovenije z 68,03% glasov in 22. decembra leta 2007 prisegel pred državnim zborom Republike Slovenije.

Leta 1956 se je rodil ameriški biolog in Nobelov nagrajenec Roderick MacKinnon.

Leta 1959 je Velika Britanija zagotovila neodvisnost Cipru. Neodvisnost je bila uradno razglašena 16. avgusta 1960.

Leta 1960 se je rodil yorški vojvoda Andrew.

Leta 1984 sta Vatikan in italijanska vlada podpisala novo pogodbo, ki v marsičem omejuje vatikanske pravice. Rimu je bil z njo odvzet naziv sveto mesto.

Leta 1985 je William J. Schroeder kot prvi pacient z umetnim srcem zapustil bolnišnico.

Leta 1985 je španski boeing 747 strmoglavil v goro Oiz. V nesreči je umrlo 148 ljudi.

Leta 1986 je bila v orbito utirjena vesoljska postaja Mir.

Leta 1986 je po 37 letih ameriški senat odobril dokument, ki je obsodil genocid.

Leta 1988 je umrl francoski zdravnik in dobitnik Nobelove nagrade André Frédéric Cournand.

Leta 1991 je Boris Jelcin zahteval odstop predsednika Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova.

Leta 1992 je v Južni in Severni Koreji začel veljati sporazum o prepovedi jedrskega orožja na korejskem polotoku.

Leta 1993 je v bližini Haitija potonil trajekt s 1.500 potniki. Rešilo se je samo 285 ljudi.

Leta 1997 je v Pekingu umrl kitajski politik Deng Šjaoping. Član Komunistične partije Kitajske je bil od leta 1924, sodeloval je v dolgem pohodu, po letu 1945 pa je bil v vrhu kitajske politične elite. Od leta 1981 do 1989 je bil predsednik osrednje vojaške komisije. Med kulturno revolucijo in na zahtevo tople štirih je bil odstranjen s pomembnih političnih položajev. Po rehabilitaciji se je povzpel do mesta vodilnega politika v Ljudski republiki Kitajski. Na njegovo pobudo so začeli s politiko reform. Deng Šjaoping je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil junija 1989 ukazal nasilno zadušitev protestnega gibanja proti politiki partijskega vodstva na Trgu nebeškega miru.

Leta 2002 je Nasina vesoljska sonda Mars Odyssey začela izrisovati zemljevid Marsa.

Leta 2004 je bil lovec na naciste Simon Wiesenthal nagrajen s častnim viteškim naslovom, ki ga je dobil kot priznanje za življenjsko delo v dobrobit človeštva.