Julius se je šolal na gimnaziji v Trstu, študij pa je nadaljeval na dunajski univerzi, kjer je leta 1882 diplomiral iz prava.

Po študiju je prevzel upravljanje tržaškega podjetja Pfeifer Kugy, ki je uvažalo olje, kavo in eksotično sadje iz kolonij. Podjetje je ustanovil njegov oče Pavel. Bil je ljubitelj kultur, katerih jezike je govoril tekoče (slovensko, nemško in italijansko). Ukvarjal se je z glasbo. Tako je tržaški cerkvi mehitaristov podaril orgle, poleg tega pa je s prijatelji ustanovil društvo filharmonikov, ki je pomemben del tržaške glasbene kulture in tradicije.

Leta 1915, ko je Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski, se je prostovoljno javil v avstro-ogrsko vojsko in tam prispeval svoje alpinistične izkušnje ter znanja, zaradi česar je kasneje postal poročnik. Z vojaškim udejstvovanjem je prenehal po bitki pri Kobaridu. V povojnem času je zaprl pridobitno dejavnost in se posvetil pisateljevanju ter predavanjem po nemško in slovensko govorečih deželah. Umrl je 5. februarja 1944 v Trstu, kjer je tudi pokopan.

Kugy je znan po ljubezni do alpinizma, zlasti pa do Julijskih Alp. Ljubezen do botanike ga je peljala v gore, kjer je iskal in raziskoval neraziskano cvetlico Scabioso trento. Povzpel se je na mnoge, do tedaj neosvojene vrhove Julijcev, že osvojene pa je dosegel po novih smereh. Po svojih izkušnjah je napisal več knjig, med drugim Iz mojega življenja v gorah, Delo, glasba, gore, Julijske Alpe v podobi, Anton Ojcinger: Življenje gorskega vodnika, Pet stoletij Triglava, Božanski nasmeh Monte Rose ter Iz minulih dni.

Njegov spomenik, ki ga je postavila Planinska zveza Slovenije ob svoji 60-letnici in ki ga je izdelal kipar Jakob Savinšek, stoji v Trenti ob cesti na Vršič. Po njem pa se imenuje tudi nekaj gorskih poti in učna pot v Nabrežini blizu Trsta.

Leta 711 so muslimani premagali Zahodne Gote.

Leta 1333 je pri Halidon Hillu potekala še zadnja bitka za škotsko neodvisnost.

Leta 1427 je umrl srbski knez Štefan Lazarević, sin kneza Lazarja, ki mu je sultan Bajazit I. ponudil vazalni položaj. Kneginja Milica in mladoletni Štefan sta ponudbo sprejela. Kot turški vazal je moral sodelovati na vojaškem pohodu v Vlaško. Sodeloval je v bitki pri Nikopolju leta 1396 in imel velike zasluge za zmago Turkov. Po angorski bitki pa se je Štefan osamosvojil in se približal Ogrski, ki mu je dala Mačvo in Beograd. Obnovljeno mesto je postalo njegova prestolnica, leta 1421 pa je dobil še Zeto.

Leta 1720 so v Franciji zaznamovali prvo inflacijo v zgodovini.

Leta 1810 je umrla pruska kraljica Louise Auguste Wilhelmine Amalie.

Leta 1814 se je rodil ameriški izumitelj Samuel Colt, ki je izumil revolver. Revolver so kasneje poimenovali po njem.

Leta 1846 se je rodil ameriški astronom in fizik Edward Charles Pickering.

Leta 1848 se je v Združenih državah Amerike začel prvi kongres žensk. Njegov namen je bil opozoriti na politične pravice žensk, ki so poudarile zahtevo po volilni pravici in enakopravnosti v družbenem življenju.

Leta 1868 se je rodil italijanski ekonomist, politik in premier Francesco Saverio Nitti.

Leta 1870 je Francija Prusiji napovedala vojno.

Leta 1873 je William Gosse kot prvi Evropejec v Avstraliji odkril Ayers Rock oziroma Uluru, kot hrib imenujejo aborigini.

Leta 1876 se je rodil avstrijski kancler Ignaz Seipel.

Leta 1894 se je rodil pakistanski premier Kavaja Nazimudin.

Leta 1898 se je v Berlinu rodil nemško-ameriški filozof in sociolog Herbert Marcuse. Bil je predstavnik kritične teorije, ki je imela velik vpliv na študentsko gibanje v 60. letih.

Leta 1900 je bil odprt prvi odsek pariške podzemne železnice.

Leta 1910 je umrl nemški astronom Johann Gottfried Galle.

Leta 1914 je umrl slovenski inženir in industrialec Janez (Johann) Puch. Rodil se je 27. junija 1862 kot drugi otrok v družini Franca Puha iz Zagorcev in materi Neži iz Sakušaka, ki danes sodi pod občino Juršinci. Do smrti 19. julija 1914 v Zagrebu je prijavil več kot 30 patentov. V vasi Rotman v juršinski fari se je učil za ključavničarja pri mojstru Kranerju. Spričevalo o uspešnem triletnem izobraževanju je dobil leta 1877 v Ptuju. Leta 1880 je šel služit vojsko v Gradec. Tam se je dve leti boril za pridobitev dovoljenja za delo v mehanični delavnici in za pridobitev prostorov. Leta 1889 je izdelal svoje prvo do zdaj znano kolo. V naslednjih 10 letih je prešel od obrtnika do tovarnarja, ki je zaposloval do 1.200 delavcev. Leta 1901 je patentiral lastni pogonski motor in naslednje leto je predstavil tako avto kot motor. Posebno pozornost je posvečal likovni podobi izdelkov, plakatom, cenikom in prodajnim katalogom.

Leta 1918 se je nemška vojska umaknila za reko Marna.

Leta 1921 se je rodila ameriška fizičarka in zdravnica Rosalyn Sussman Yalow, ki je leta 1977 prejela Nobelovo nagrado za svoje znanstveno delo.

Leta 1932 je umrl slovenski botanik Fran Jesenko.

Leta 1942 je admiral Karl Dönitz ukazal umik nemških podmornic izpred obale Združenih držav Amerike.

Leta 1943 so zavezniki prvič bombardirali Rim.

Leta 1947 je umrl burmanski revolucionar Aung San.

Leta 1965 je umrl južnokorejski predsednik Syngman Rhee.

Leta 1967 je v trčenju dveh letal nad Severno Karolino umrlo 82 ljudi.

Leta 1976 so v Nepalu odprli narodni park Sagarmatha.

Leta 1979 so sandinisti v Nikaragvi strmoglavili režim, ki so ga podpirale tudi Združene države Amerike.

Leta 1980 je umrl turški premier Nihat Erim.

Leta 1985 je ameriški podpredsednik George Herbert Walker Bush oznanil, da bo Christa McAuliffe kot prva učiteljica poletela z raketoplanom.

Leta 1989 je v strmoglavljenju DC-10 pri Sioux Cityju v Iowi umrlo 112 ljudi, 184 potnikov pa je zaradi hitre in uspešne pilotove reakcije preživilo.

Leta 2003 je umrl švicarski politik Pierre Graber.