Njen oče Aung San je leta 1947 na pogajanjih dosegel neodvisnost države pod Veliko Britanijo. Še istega leta so ga ubili, zato je Aung živela samo z mamo in bratoma: Aung San Linom in Aung San Ujem. Ko je bila stara osem let, se je njen brat Aung San Lin utopil.

Aung San Su Či se je šolala v angleških katoliških šolah, leta 1960 pa je bila njena mati Khin Či imenovana za veleposlanico v Indiji, zato je štiri leta pozneje Aung diplomirala na Lady Shri Ram Collegeu. Nato je šolanje nadaljevala na Oxfordu, kjer je leta 1967 diplomirala iz filozofije, politike in ekonomije. Šolanje je nadaljevala v New Yorku, kjer je delala tudi za Združene narode.

Leta 1972 se je poročila z Michaelom Arisom, naslednje leto pa je v Londonu rodila prvega sina, Alexandra. Leta 1977 se je zakoncema rodil še drugi sin, Kim. Leta 1988 se je vrnila v Mjanmar, da bi skrbela za svojo bolno mamo. Tega leta je vojaška hunta prevzela oblast, Aung San Su Či pa je vstopila v politiko in se borila za demokratizacijo države. 27. septembra je pomagala ustanoviti narodno ligo za demokracijo. Že naslednje leto so jo zaprli v hišni pripor in ji dali možnost, da zapusti državo. Tega ni želela storiti.

Leta 1990 je vojaška oblast razpisala volitve, na katerih je liga prejela večino glasov. Izide volitev so razveljavili, sama pa je bila za svoj boj nagrajena tudi z Nobelovo nagrado. 1,3 milijona dolarjev, ki jih je ob tem prejela, je porabila, da je ustanovila sklad za zdravstvo in izobrazbo. Julija 1995 so jo izpustili iz hišnega pripora, a ni smela zapustiti države in oditi v Veliko Britanijo, kjer je bila njena družina. Leta 1997 so njenemu možu odkrili raka na prostati, Aung pa je morala ostati v Burmi.

Svojega moža, ki je umrl marca 1999, ni nikoli več videla. Prav tako od leta 1988 ni videla svojih otrok. Septembra 2000 so jo znova obsodili na hišni pripor, 6. maja 2002 so jo izpustili, a so jo že junija 2003 obsodili na zaporno kazen. Izpustili so jo septembra 2003, ko so ji odstranili maternico in jo znova zaprli v hišni pripor.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 551 pr. n. št naj bi se rodil kitajski filozof Konfucij. Njegovo pravo ime je Kong Čju. Konfucij se je želel politično uveljavljati. Sprva je bil tudi sam uradnik (kot je bil njegov oče), v petdesetem letu življenja pa so ga poklicali na dvor, kjer je postal pravosodni minister in vladni svetovalec.

Leta 68 je rimski cesar Neron naredil samomor, potem ko so ga 9. 6. 68 gardisti strmoglavili z oblasti. S tem je izumrla julijsko-klavdijska dinastija.

Leta 1306 so bili škotski uporniki poraženi v bitki pri Methvenu.

Leta 1623 se je rodil francoski matematik, fizik in filozof Blaise Pascal.

Leta 1764 se je rodil urugvajski narodni junak Jose Gervasio Artigas.

Leta 1862 je ameriški kongres ukinil suženjstvo na vseh ameriških ozemljih.

Leta 1865 so bili osvobojeni tudi sužnji iz teksaškega Galvestona.

Leta 1885 je v New York prispel Kip svobode, darilo Francije ZDA.

Leta 1896 se je rodila Bessie Wallis Warfield Simpson, znana po tem, da je angleški kralj Edvard VIII., ker se je zaljubil vanjo, abdiciral in se z njo tudi poročil.

Leta 1906 se je rodil rusko-britanski kemik Ernst Boris Chain. Za svoje delo je leta 1945 prejel Nobelovo nagrado za medicino, za kemični del iznajdbe pri pridobivanju penicilina. Umrl je leta 1979.

Leta 1912 so v ZDA uvedli osemurni delovnik.

Leta 1944 je Rdeča armada prebila Mannerheimovo linijo.

Leta 1945 se je rodila mjanmarska mirovnica Aung San Suu Kyi, ki je leta 1991 prejela Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1953 so v Združenih državah Amerike usmrtili zakonca Ethel Greenglas Rosenberg in Juliusa Rosenberga. Obtožena sta bila, da sta vohunila za Sovjetsko zvezo in ji izdala ameriške načrte za izdelavo atomske bombe.

Leta 1957 se je rodila švedska političarka Anna Lindh, ki so jo leta 2003 umorili.

Leta 1961 je Kuvajt, nekoč britanska kolonija, postal neodvisna država in Irak je takoj zahteval njegovo priključitev, kasneje jo je umaknil, ponovil pa leta 1990, ko je iraški vodja Sadam Husein po sporu zaradi naftnih cen poslal v Kuvajt vojsko.

Leta 1965 so v Alžiriji odstavili predsednika Bena Belo. Predsednik novoustanovljenega revolucionarnega sveta je postal dotedanji podpredsednik Huari Bumedien. Ben Bela je ostal v hišnem zaporu do leta 1979.

Leta 1970 je bil podpisan sporazum o patentnem sodelovanju.

Leta 1977 je papež Janez Pavel II. razglasil Johna Neumanna kot prvega Američana za svetnika.

Leta 1995 so čečenske sile osvobodile 1.500 talcev, ki so jih 6 dni zadrževale v bolnišnici v Budjonovsku na jugu Rusije.

Leta 2002 je kot afganistanski predsednik prisegel Hamid Karzaj.