Rodil se je 28. januarja 1853 v Havani, ki je bila tedaj še vedno španska kolonija. Njegovi starši so bili Mariano Martí in Leonor Pérez Cabrera, José pa je bil najstarejši izmed sedmih otrok v družini.

Ko je bil star štiri leta, se je družina preselila v špansko Valencio, dve leti kasneje pa se je znova vrnila na Kubo, kjer je José obiskoval javno osnovno šolo. Poleg tega, da je bil pisatelj, pesnik in novinar, je bil José tudi slikar. Leta 1867 se je vpisal na strokovno šolo za slikarstvo in kiparstvo v Havani.

Leta 1869 je izdal svoje prvo delo v edinem izvodu časopisa El Diablo Cojuelo. Istega leta je izšla tudi domoljubna drama v verzih Abdala, ki jo je izdal v kolumni časopisa La Patria Libre. Tudi njegov slavni sonet 10 de octubre je bil napisan tega leta, a je izšel kasneje v šolskem časopisu. Marca 1869 so španske oblasti zaprle šolo, ki jo je obiskoval, in s tem je bilo njegovo šolanje prekinjeno.

Oktobra 1869 so ga aretirali in zaprli zaradi izdaje oblasti. Več kot štiri mesece kasneje je priznal izdajo, zaradi česar so ga zaprli za šest let. Mati se je vztrajno borila, da bi 16-letnega Joséja izpustili, oče pa se je po pomoč zatekel k odvetnikom, a so bili vsi njuni napori zaman. Na koncu je Pérez zbolel, njegove noge pa so bile zelo razmesarjene, saj je imel ves čas na nogah verige. Zato ga je oblast preselila na del Kube, znane pod imenom Isla de Pinos, nato pa so ga poslali v Španijo na repatriacijo.

V Španiji je študiral pravo in pisal članke o slabem vladanju Španije na Kubi. Ko je diplomiral iz umetnosti in prava, se je odpravil v Francijo, kjer je preživel nekaj časa, preden se je skrivoma, pod lažnim imenom, leta 1877 vrnil domov. Zaposlitve ni mogel dobiti, nato pa so ga končno zaposlili kot profesorja za zgodovino in literaturo v Guatemala Cityju.

Leta 1880 se je preselil v New York, kjer je delal kot konzul za Urugvaj, Paragvaj in Argentino. Ustanovil je tudi kubansko združenje za državljane v izgnanstvu. Leta 1894 je odšel domov, da bi se boril za neodvisnost, a so ga na Floridi ujeli. 25. marca 1895 je objavil Manifesto de Montecristi, v katerem se je zavzemal za neodvisnost Kube, konec razlikovanja med rasami, prijateljstvom s Španci, ki niso nasprotovali neodvisnosti Kube, in za vojno proti vsakomur, ki bi bil napoti neodvisnosti njegove domovine. 11. aprila 1895 je prispel na Kubo, ubile pa so ga španske enote v bitki pri Dos Ríosu. Pokopali so ga na pokopališču svete Efigenie v Santiágu de Cúba.

Njegovo najbolj znano delo je otroška knjiga La Edad de Oro (Zlata doba), med njegove pesmi pa spada tudi Guantanamera (kasneje so jo uglasbili), ki je izšla v zbirki Versos Sencillos. Po njem se imenuje tudi mednarodno letališče v Havani in mesto Martí.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1337 je izbruhnila najdaljša vojna v srednjem veku, stoletna vojna, ki je s prekinitvami trajala do 1453. Vzrok za vojno je bil angleško-francoski spor.

Leta 1358 so v Franciji izbruhnili kmečki in meščanski nemiri, znani pod imenom žakerija. Zajeli so severno območje od Pariza do Amiensa. Plemiči in vojaki so v dveh tednih ubili veliko upornikov. Žakerija je bila prvi veliki kmečki upor v zahodni Evropi.

Leta 1536 so usmrtili drugo ženo angleškega kralja Henrika VIII., Anno Boleyn, obtoženo prešuštvovanja.

Leta 1568 je dala angleška kraljica Elizabeta I. aretirati škotsko kraljico Marijo.

Leta 1580 je nadvojvoda Karel podpisal pogodbo o prevzemu Lipice, hkrati pa je kupil škofovsko kobilarno s kraškimi konji. To leto hkrati velja za ustanovno letnico kobilarne Lipica.

Leta 1734 se je rodil znani slovenski čebelar Anton Janša.

Leta 1762 se je rodil nemški idealistični filozof Johann Gottlieb Fichte. Umrl je leta 1814.

Leta 1780 je vzhodno Kanado in predel Nove Anglije v ZDA ob 14. uri prekrila popolna tema, ki je nihče nikoli ni znal razložiti.

Leta 1802 so ustanovili legijo časti, najpomembnejše francosko odlikovanje.

Leta 1859 je umrl hrvaški politik, vojak in ban Josip Jelačić.

Leta 1882 se je rodil iranski premier Mohamed Mosadeg.

Leta 1890 se je rodil vodja osvobodilnega boja v Vietnamu, Ho Ši Minh. Od leta 1954 je bil predsednik Demokratične republike Vietnam.

Leta 1898 je umrl angleški premier William Ewart Gladstone.

Leta 1906 so skozi visok alpski prelaz na koncu Valiških Alp na meji med Švico in Italijo odprli predor Simplon. Dolg je 19,823 metra in omogoča najkrajšo pot med zahodno Evropo v Italijo.

Leta 1910 so dunajski vedeževalci za ta dan napovedali konec sveta. Takrat se je Halleyjev komet, ki se pojavlja vsakih 76 let, najbolj približal Zemlji.

Leta 1914 se je rodil angleški molekularni biolog in Nobelov nagrajenec Max Ferdinad Perutz.

Leta 1919 se je Mustafa Kemal Atatürk skupaj z nekaj privrženci umaknil iz İstanbula v Samsun.

Leta 1925 se je rodil kamboški diktator Pol Pot.

Leta 1925 se je rodil borec za državljanske pravice črncev Malcolm X, s pravim imenom Malcolm Little. Ko je prestopil v islam, je prevzel ime El Hadž Malik El Šabaz.

Leta 1943 sta se angleški premier Winston Churchill in ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt dogovorila, da bodo zavezniški vojaki 1. maja 1944 prečkali Rokavski preliv. To je bil t. i. dan D, napad na nemške čete v Evropi pa se je zavlekel za več kot mesec dni, saj je bilo nad Rokavskim prelivom dolgo časa slabo vreme.

Leta 1961 je Venera 1 kot prvo plovilo izpod človeških rok letela mimo planeta Venere. Ker je plovilo mesec dni predtem izgubilo stik z Zemljo, ni poslalo podatkov, ki jih je pridobilo s potovanjem po vesolju.

Leta 1965 je umrla do tedaj najstarejša želva na svetu Tui Malila. Rodila naj bi se leta 1773 ali 1777.

Leta 1975 je Japonka Junko Tabe kot prva ženska osvojila Mount Everest.

Leta 1983 je umrl predsednik Evropske komisije Jean Rey.

Leta 1994 je v New Yorku umrla založniška urednica Jacquelin Bouvier Kennedy Onassis. Rodila se je 28. 7. 1929. Od leta 1953 je bila soproga ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Leta 1968 se je poročila z grškim ladjarjem Aristotelom Onassisom.

Leta 2004 je ameriški vojaški helikopter napadel iraško vas Mukaradib. V napadu je umrlo 42 ljudi, med njimi 11 žensk in 14 otrok.