Leta 1994 je v New Yorku umrla založniška urednica Jacquelin Bouvier Kennedy Onassis.
Rodila se je 28. 7. 1929. Od leta 1953 je bila soproga ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Leta 1968 se je poročila z grškim ladjarjem Aristotelom Onassisom.

Jackie je bila v času, ko je spoznala J. F. K.-ja zaročena z borznim posrednikom Johnom Hustedom mlajšim, s katerim naj bi se poročila junija 1952. Ko je na neki zabavi spoznala mladega in obetavnega senatorja, vzhajajočo zvezdo demokratske stranke Johna F. Kennedyja, je bilo zaroke konec.

Z Johnom sta usodni dan dahnila 12. septembra 1953 v Newportu na Rhode Islandu. Leta 1956 se jima je mrtva rodila Arabella, nato pa sta imela še tri otroke: Caroline Bouvier Kennedy (1957), Johna Fitzgeralda Kennedyja mlajšega (1960–1999) in Patricka Bouvierja Kennedyja (rojen in umrl avgusta 1963).

V zakonu sta imela precej težav zaradi domnevne nezvestobe predsednika, ki je imel tudi veliko težav z zdravjem. Prvih nekaj let zakona sta preživela v mestni hiši v Georgetownu. Par je bil glede na prejšnje predsedniške pare zelo mlad, ko se je preselil v Belo hišo. Oba sta bila zelo priljubljena, vplivala sta na modo (posebej Jackie), pogosto sta se znašla na naslovnicah različnih časopisov in revij.

Menila sta, da bi morala Bela hiša odsevati ameriški način življenja, kulturo, zgodovino in dosežke ZDA, zato sta kmalu po vselitvi v hišo začela vabiti umetnike, pisatelje, znanstvenike, pesnike, glasbenike, nobelovce in športnike. Jacqueline Kennedy je prenovila tudi celotno stavbo in jo opremila. Pred Belo hišo sta postavila malo šolo, bazen in drevesno hišico.

Zakon je trajal do Kennedyjeve smrti v atentatu 22. novembra 1963 v Dallasu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1337 je izbruhnila najdaljša vojna v srednjem veku, stoletna vojna, ki je s prekinitvami trajala do 1453. Vzrok za vojno je bil angleško-francoski spor.

Leta 1358 so v Franciji izbruhnili kmečki in meščanski nemiri, znani pod imenom žakerija. Zajeli so severno območje od Pariza do Amiensa. Plemiči in vojaki so v dveh tednih ubili veliko upornikov. Žakerija je bila prvi veliki kmečki upor v zahodni Evropi.

Leta 1536 so usmrtili drugo ženo angleškega kralja Henrika VIII., Anno Boleyn, obtoženo prešuštvovanja.

Leta 1568 je dala angleška kraljica Elizabeta I. aretirati škotsko kraljico Marijo.

Leta 1580 je nadvojvoda Karel podpisal pogodbo o prevzemu Lipice, hkrati pa je kupil škofovsko kobilarno s kraškimi konji. To leto hkrati velja za ustanovno letnico kobilarne Lipica.

Leta 1734 se je rodil znani slovenski čebelar Anton Janša.

Leta 1762 se je rodil nemški idealistični filozof Johann Gottlieb Fichte. Umrl je leta 1814.

Leta 1780 je vzhodno Kanado in predel Nove Anglije v ZDA ob 14. uri prekrila popolna tema, ki je nihče nikoli ni znal razložiti.

Leta 1802 so ustanovili legijo časti, najpomembnejše francosko odlikovanje.

Leta 1859 je umrl hrvaški politik, vojak in ban Josip Jelačić.

Leta 1882 se je rodil iranski premier Mohamed Mosadeg.

Leta 1890 se je rodil vodja osvobodilnega boja v Vietnamu, Ho Ši Minh. Od leta 1954 je bil predsednik Demokratične republike Vietnam.

Leta 1895 je umrl vodja kubanskega osvobodilnega gibanja, pesnik in pisatelj José Julián Martí Pérez.

Leta 1898 je umrl angleški premier William Ewart Gladstone.

Leta 1906 so skozi visok alpski prelaz na koncu Valiških Alp na meji med Švico in Italijo odprli predor Simplon. Dolg je 19,823 metra in omogoča najkrajšo pot med zahodno Evropo v Italijo.

Leta 1910 so dunajski vedeževalci za ta dan napovedali konec sveta. Takrat se je Halleyjev komet, ki se pojavlja vsakih 76 let, najbolj približal Zemlji.

Leta 1914 se je rodil angleški molekularni biolog in Nobelov nagrajenec Max Ferdinad Perutz.

Leta 1919 se je Mustafa Kemal Atatürk skupaj z nekaj privrženci umaknil iz İstanbula v Samsun.

Leta 1925 se je rodil kamboški diktator Pol Pot.

Leta 1925 se je rodil borec za državljanske pravice črncev Malcolm X, s pravim imenom Malcolm Little. Ko je prestopil v islam, je prevzel ime El Hadž Malik El Šabaz.

Leta 1943 sta se angleški premier Winston Churchill in ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt dogovorila, da bodo zavezniški vojaki 1. maja 1944 prečkali Rokavski preliv. To je bil t. i. dan D, napad na nemške čete v Evropi pa se je zavlekel za več kot mesec dni, saj je bilo nad Rokavskim prelivom dolgo časa slabo vreme.

Leta 1961 je Venera 1 kot prvo plovilo izpod človeških rok letela mimo planeta Venere. Ker je plovilo mesec dni predtem izgubilo stik z Zemljo, ni poslalo podatkov, ki jih je pridobilo s potovanjem po vesolju.

Leta 1965 je umrla do tedaj najstarejša želva na svetu Tui Malila. Rodila naj bi se leta 1773 ali 1777.

Leta 1975 je Japonka Junko Tabe kot prva ženska osvojila Mount Everest.

Leta 1983 je umrl predsednik Evropske komisije Jean Rey.

Leta 2004 je ameriški vojaški helikopter napadel iraško vas Mukaradib. V napadu je umrlo 42 ljudi, med njimi 11 žensk in 14 otrok.