1900 se je rodil francoski fizik Jean Frederic Joliot, ki je po poroki z Irene Curie prevzel priimek njenih slavnih staršev.

Sam se je posvečal fizikalnim stranem raziskav, žena pa kemijskim. V svojih raziskavah sta odkrila umetno radioaktivnost in dokazala, da je lahko vsak element radioaktiven, če znamo pripraviti pravi izotop. S svojimi odkritji sta veliko koristila medicini, industriji in znanosti sploh. Leta 1935 sta dobila Nobelovo nagrado.

Do pred kratkim je delal kot profesor na inštitutu MIT, na oddelku za zemeljske, atmosferske in planetne raziskave. Rodil se je v Mexico Cityju; njegov oče je bil odvetnik Roberto Molina Pasquel, mati pa Leonor Henriquez de Molina.

Leta 1965 je diplomiral iz kemijskega inženiringa na univerzi Universidad Nacional Autonoma de Mexico v Mexico Cityju. Magisterij je končal na freiburški univerzi leta 1967, doktoriral pa je na univerzi Berkley leta 1972. Leta 1974 je skupaj z Rowlandom izdal članek o CFC-jih in njihovem učinku na okolje, še posebej na stratosfero. Tisti čas so CFC-je uporabljali po vsem svetu, med drugim tudi v hladilnikih in kemičnih pogonskih sredstvih.

Na konvenciji ameriškega kemijskega društva v Atlantic Cityju septembra 1974 sta z Rowlandom zahtevala prepoved uporabe CFC-jev. Leta 1976 sta izdala podrobno študijo o vplivu teh plinov na okolje, to pa je bil tudi ključni trenutek, saj so njuno mnenje v državi končno začeli upoštevali in zmanjševati uporabo CFC-jev. Julija 1973 se je Molina poročil z Luiso Tan, ki jo je spoznal med svojim delom na Berkeleyju.

Med letoma 1974 in 2004 je predaval na različnih univerzah po ZDA in Mehiki. 1. julija 2004 se je pridružil oddelku za kemijo in biokemijo na UCSD-ju. Mario Molina je poleg Andresa Manuela del Ria, ki je odkril vanadij, in Luisa E. Miramontesa, ki je izumil koncentracepcijsko tabletko, eden izmed treh najpomembnejših mehiških kemikov.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 721 pr. n. št. so v Babilonu prvič opisali in tudi zapisali pojav luninega mrka.

Leta 1279 se je z mongolsko zmago v bitki pri Jamenu končalo vladanje kitajske dinastije Song.

Leta 1286 je umrl škotski kralj Alexander III.

Leta 1687 so raziskovalca Roberta Cavelierja de La Salla, ki je raziskoval gore okoli reke Misisipi, ubili njegovi možje.

Leta 1721 je umrl papež Klemen XI., s pravim imenom Giovanni Francesco Albani. Rodil se je leta 1649, papež pa je postal leta 1700.

Leta 1813 se je rodil angleški raziskovalec David Livingstone. Na svojih raziskovanjih je odkril porečje Zambezija z Viktorijinimi slapovi in jezeri Njasa in Tanganjika. Umrl je 1. maja 1873 v Zambiji.

Leta 1815 je bila Švica priznana kot nevtralna država.

Leta 1831 so roparji oropali mestno banko v New Yorku in odnesli so 245 tisoč dolarjev. To je bil prvi bančni rop v zgodovini ZDA.

Leta 1848 se je rodil ameriški šerif Wyatt Earp.

Leta 1883 se je rodil angleški kemik in Nobelov nagrajenec Walter Haworth.

Leta 1900 se je rodil francoski fizik Jean Frederic Joliot, ki je po poroki z Irene Curie prevzel priimek njenih slavnih staršev. Sam se je posvečal fizikalnim stranem raziskav, žena pa kemijskim. V svojih raziskavah sta odkrila umetno radioaktivnost in dokazala, da je lahko vsak element radioaktiven, če znamo pripraviti pravi izotop. S svojimi odkritji sta veliko koristila medicini, industriji in znanosti sploh. Leta 1935 sta dobila Nobelovo nagrado.

Leta 1905 se je rodil nemški arhitekt in Hitlerjev minister za gospodarstvo Albert Speer.

Leta 1906 se je rodil nacist Adolf Eichmann.

Leta 1915 so prvič fotografirali planet Pluton, a tedaj ga še niso razglasili za planet.

Leta 1916 je osem ameriških letal začelo iskati Panchota Villo. To je bila prva vojaška zračna naloga v zgodovini ZDA.

Leta 1920 je ameriški senat drugič zavrnil versajski sporazum.

Leta 1930 je umrl angleški premier Arthur Balfour.

Leta 1942 se je na italijanskem vojaškem sodišču v Ljubljani začel proces proti 104 ilegalcem osvobodilnega gibanja. Na zaporne kazni je bilo obsojenih 20 obtožencev, trije med njimi na smrt. Številnim ilegalcem so seveda sodili v odsotnosti, ker so se pravočasno izmaknili aretacijam.

Leta 1943 se je rodil mehiški kemik in Nobelov nagrajenec Mario J. Molina.

Leta 1944 se je rodil belizejski premier Said Musa.

Leta 1944 se je rodil palestinski morilec Sirhan Sirhan.

Leta 1945 je ob japonski obali bombnik zadel ameriško letalonosilko USS Franklin. Umrlo je 800 članov posadke, ladja pa je bila neuporabna za nadaljnjo vožnjo.

Leta 1945 je Adolf Hitler izdal t. i. črni dekret, s katerim je odločil, da morajo uničiti vse industrijske in vojaške objekte, prevozne sisteme, trgovine in komunikacijske centre v Nemčiji.

Leta 1946 so Francoska Gvajana, Guadeloupe, Martinique in Réunion postali francoski čezoceanski departmaji.

Leta 1950 je umrl angleški kemik in Nobelov nagrajenec Walter Haworth.

Leta 1958 je v požaru v neki stavbi v New Yorku umrlo 24 ljudi.

Leta 1970 sta se v Enfurtu v takratnem NDR-ju sestala na prvem nemškem vrhunskem sestanku vzhodnonemški predsednik ministrskega sveta Willi Stolph in zahodnonemški kancler Willy Brandt. To srečanje pomeni začetek normalizacije odnosov med državama.

Leta 1972 sta Indija in Bangladeš podpisala pakt prijateljstva.

Leta 1978 je Varnostni svet Organizacije združenih narodov izdal resoluciji 425 in 426, s katerima je pozval Izrael, naj takoj prekine vse vojaške akcije in zapusti Libanon.

Leta 1981 se je med testiranjem vesoljskega plovila Columbia zgodila nesreča, ki je terjala tri življenja. Pet ljudi je bilo poškodovanih.

Leta 1987 je umrl francoski fizik in Nobelov nagrajenec Louis, sedmi vojvoda de Broglie.

Leta 1997 sta se po 38 letih zakona ločila južnoafriški predsednik in Nobelov nagrajenec za mir Nelson Mandela in Winnie.

Leta 2002 se je v Afganistanu končala operacija Anaconda. V operaciji, ki se je začela 2. marca, je bilo ubitih 500 talibanov in članov al Kaide.

Leta 2003 se je začela invazija na Irak. Zaradi časovnih razlik se je napad na Irak začel 20. marca ob eni uri zjutraj po univerzalnem časovnem pasu.

Leta 2004 sta pri finskem mestu Aanekoski trčila tovornjak in avtobus. Umrlo je 24 ljudi, 13 pa jih je bilo ranjenih.

Leta 2004 so tajskega predsednika Čen Šuj Bana ustrelili dan pred predsedniškimi volitvami.