Rutherford, ki velja za očeta atomske fizike, se je rodil 30. avgusta 1871 v Brightwaterju na Novi Zelandiji.

Študiral je na kolidžu Canterbury (danes Univerza v Cantenburyju). Od leta 1897 do 1907 je delal na univerzi McGill v Montrealu, kasneje pa na univerzi v britanskem Manchestru.

Leta 1919 je začel delati v znamenitem Cavendishovem laboratoriju taiste univerze. Leta 1922 mu je londonska Kraljeva družba podelila Copleyevo medaljo, med letoma 1925 in 1930 pa je bil predsednik družbe.

Njegov najbolj znan prispevek k atomski fiziki je Ruthefortov model atoma. Svoj model je izdelal na podlagi obsevanja zlate folije z delci alfa. Pred tem je dokazal, da elementi z radioaktivnim razpadom razpadejo v elemente z nižjo številko.

Razdelil je radioaktivnost v sevanje alfa, beta in gama. Za ta dosežek je leta 1908 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Bil je prvi, ki je s poskusom dokazal, da se ob obstreljevanju z delci alfa en atom (v njegovem primeru dušik) spremeni v drugega (v njegovem primeru kisik). Pri teh poskusih je odkril proton.

Na Novi Zelandiji so v čast in spomin na Rutheforda izdali bankovec z njegovo sliko. Leta 1914 so ga povzdignili v viteški red, leta 1931 pa je prejel naziv baron Rutherford Nelson. Po njem se imenujejo kemijski element rutherfordij in kraterja na Marsu ter Luni.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 202 pr. n. št. je v bitki pri Zami Scipio Afričan premagal Hanibala in Kartažane.

Leta 439 so Vandali zavzeli Kartagino.

Leta 1187 je umrl papež Urban III., s pravim imenom Uberto Crivelli.

Leta 1433 se je rodil italijanski filozof Marsilio Ficino.

Leta 1453 so Francozi spet zavzeli Bordeaux. S tem se je končala 100-letna vojna, Angleži pa so na francoskih tleh obdržali le mesto Calais.

Leta 1466 se je z drugim torunskim sporazumom končala 13-letna vojna.Gdansk Pomeranija in Prusija sta bili priključeni k Poljski, tevtonskim kraljestvom pa je bilo dovoljeno, da lahko vladajo na vzhodnem Poljskem kot poljski vazali.

Leta 1497 je Vasco da Gama obplul Rt dobrega upanja.

Leta 1587 je umrl toskanski veliki vojvoda Francesco I. de Medici.

Leta 1608 je umrl flamski teolog in okultist Martin Delrio.

Leta 1658 se je rodil politik Adolf Friedrich II. Mecklenburg-Strelitz.

Leta 1688 se je rodil angleški kirurg in anatom William Cheselden.

Leta 1781 se je s predajo generalmajorja lorda Charlesa Cornwallisa Georgeu Washingtonu in Jean-Baptistu Donatienu de Vimeujurju, grofu de Rochambeauju v virginijskemu mestu Yorktown končala ameriška vojna za neodvisnost.

Leta 1812 je Napoleon začel umik iz Moskve.

Leta 1813 se je končala bitka pri Leipzigu, v kateri je bil Napoleon Bonaparte hudo poražen.

Leta 1834 je bila ustanovljena trgovska šola v Ljubljani.

Leta 1859 se je rodil Alfred Dreyfus, ki je bil obsojen izdaje. Na obsodbo se je z odprtim pismom, imenovanim J'accuse, odzval pisatelj Emile Zola.

Leta 1873 so univerze Yale, Princeton, Columbia in Rutgers sestavile prva pravila ameriškega nogometa.

Leta 1889 je umrl portugalski kralj Ludvik.

Leta 1910 se je rodil indijsko-ameriški fizik, astrofizik in matematik Subrahmanyan Chandrasekhar, ki je leta 1983 prejel Nobelovo nagardo za fiziko. Umrl je leta 1995.

Leta 1934 se je Japonska odpovedala washingtonski pomorski pogodbi.

Leta 1935 je Društvo narodov uvedlo sankcije proti Italiji, ker je zasedla Etiopijo. Ukrepi pa so bili zaradi ohranjanja miru na evropski celini namenoma neučinkoviti.

Leta 1939 so Združeno kraljestvo, Francija in Turčija podpisale medsebojno pogodbo o prijateljstvu.

Leta 1943 so na univerzi Rutgers izolirali prvo zdravilo proti tuberkulozi – streptomycin.

Leta 1944 je ameriška vojska zavzela Filipine.

Leta 1944 so anglo-indijske enote zavzele Tiddim v Burmi.

Leta 1954 so dokončali britansko-egiptovski sporazum o umiku britanskih enot s Sueškega prekopa v roku 20 mesecev.

Leta 1956 se je rodil italijanski fizik Carlo Urbani.

Leta 1957 je Zvezna republika Nemčija prekinila diplomatske odnose z Jugoslavijo, ker je ta prej priznala Nemško demokratično republiko. Odnosi so bili obnovljeni leta 1968.

Leta 1960 je Mavretanija postala samostojna. Pred tem je bila francoska kolonija.

Leta 1964 je nekaj minut pred pristankom v Beogradu strmoglavilo sovjetsko letalo iljušin 18. V njem je bila sovjetska državna delegacija, ki bi morala sodelovati na proslavi osvoboditve Beograda.

Leta 1965 je bil za nemškega zveznega kanclerja izvoljen Ludwig Erhard.

Leta 1983 je bil premier Grenade Maurice Bishop odstavljen in ubit v državnem prevratu, ki ga je izvedla vojska pod vodstvom Bernarda Coarda.

Leta 1986 je v nesreči letala Tupulev 134 blizu meje z Južno Afriko umrl predsednik Mozambika Samora Machel. Poleg njega je umrlo še 33 ljudi.

Leta 1987 se je ameriška mornarica maščevala za iranske napade na njihove ladje v Perzijskem zalivu in onesposobila tri iranske naftne ploščadi.

Leta 1987 sta v trčenju dveh potniških vlakov v predmestju Džakarte umrli 102 osebi, več kot 5.000 pa jih je bilo ranjenih.

Leta 1994 je v eksploziji bombe, ki jo je v Tel Avivu sprožil islamski samomorilski terorist, umrlo 22 oseb.

Leta 2003 je papež Janez Pavel II. beatificiral mater Terezo.

Leta 2003 je umrl predsednik Bosne in Hercegovine Alija Izetbegović.

Leta 2004 je umrl kanadski matematik in računalničar Kenneth Eugene Iverson.