je Hanibal pri Kanah porazil Rimljane.

1788
je za posledicami raka umrl krajinar in portretni slikar Thomas Gainsborough. Bil je eden od ustanoviteljev Britanske kraljevske akademije. Leta 1740 se je z vsega trinajstimi leti odpravil v London, kjer je študiral likovno umetnost. Velja za najpomembnejšega portretista in krajinarja v 18. stoletju. Rodil se je 15. maja 1727 v Sudburyju.

1802
je Napoleon Bonaparte spremenil konzulatsko ustavo in s sklepom senata postal dosmrtni konzul, s čimer si je pridobil številna pooblastila.

1815
so Prusija, Velika Britanija, Avstrija in Rusija, ki so premagale Napoleona, podpisale sporazum in skrbništvo nad premaganim prepustile Veliki Britaniji. Ti so ga izgnali na Sveto Heleno, kjer je leta 1821 umrl.

1820
se je rodil irski fizik John Tyndall. Najprej je bil državni uradnik, nato železniški inženir, nazadnje se je vpisal na univerzo v Marburgu v Nemčiji. Študiral je kemijo in doktoriral. Bil je izvoljen za profesorja Kraljevega inštitura v Londonu, kasneje je postal njegov direktor. Njegovo najpomembnejše delo je tako imenovani Tyndallov fenomen – pojav, sipanje svetlobe na najmanjših delcih. Z računom pa je razložil tudi modrino neba. Dokazal pa je še, da je prah sestavljen tudi iz mikroorganizomov. Umrl je leta 1893, ko je pomotoma zaužil preveč uspavalnih praškov.

1901
se je rodil slovenski pisatelj, dramatik in zdravnik Slavko Grum, avtor najboljše slovenske ekspresionistične drame Dogodek v mestu Gogi. Sicer pa njegovo književno delo sestavljajo kratke, večinoma izrazito lirične novele in črtice – Čakajoči, Deček in blaznik. Znana je enodejanka Upornik, pa drami Pierrot in Pierette ter Trudni zastori. Svoj dramski prvenec Pierrot in Pierrette je Slavko Grum, takrat študent drugega leta medicine, napisal na Dunaju leta 1921. Kljub temu da ga je takoj ponudil v uprizoritev ljubljanski Drami, je odrske luči zagledal šele pet desetletij kasneje. Uprizorila ga ni Drama v Ljubljani, ampak smo ga prvič videli tukaj, v Mariboru. Slavko Grum je umrl leta 1949.

1903
je izbruhnil ilindenski upor proti Turkom. Uporni Makedonci so pod vodstvom Nikole Kareva zavzeli Kruševo in z začasno vlado ustanovili Kruševko republiko, ki je živela samo 10 dni. Turška premoč je bila prevelika in maščevanje strašno.

1914
je nemška vojska zasedla Luksemburg, sočasno pa zahteva Nemško cesarstvo od nevtralne Belgije dovoljenje za prehod prek njenega ozemlja nemškim enotam do francoske meje.

1921
je umrl najslovitejši italijanski tenorist Enrico Caruso, ki je bil tudi izvrsten igralec.

1921
je narodna skupščina v Beogradu sprejela zakon o zaščiti države pred komunisti (Obznano). Komunistična partija Jugoslavije je bila postavljena zunaj zakona, njenim poslancem je bila odvzeta imuniteta, vrstiti so se začele aretacije.

1934
je umrl nemški predsednik države od leta 1925, Paul von Hindenburg. Po njegovi smrti je položaj državnega poglavarja prevzel Adolf Hitler.

1942
so nemški okupatorji požgali šest manjših vasi na območju Zlatega polja. Pogorelo je 72 hiš in 52 gospodarskih poslopij, 222 ljudi pa so odpeljali v taborišča.

1945
je umrl italijanski operni skladatelj Petro Mascagni, ki je zaslovel predvsem z opero Cavallera Rusticana.

1945
se je v Potsdamu končalo vrhunsko srečanje zmagovitih držav v II. svetovni vojni: ZDA, VB in ZSSR. S sporazumom so določili načrt o demilitarizaciji Nemčije ter mejo s Poljsko, ki od takrat poteka po črti Odra-Nisa.

1976
je umrl nemški režiser Fritz Lang, ki je leta 1933 emigriral v Združene države Amerike. Fritz Lang velja za mojstra ekspresionističnega nemega filma. Znani so njegovi filmi Metropolis in Nibelungi I. in II. Rodil se je 5. decembra 1880.

1980
se je v Bologni zgodil eden najhujših terorističnih atentatov v Italiji. V eksploziji bombe v prepolni čakalnici na železniški postaji je umrlo 85 ljudi.

1990
je v Kuvajt, drugo največjo izvoznico nafte, vdrla iraška vojska Sadama Huseina in ga po nekaj tednih osvojila. Po nekajmesečnih neuspešnih diplomatskih prizadevanjih Varnostnega sveta ZN-a so zavezniške sile leta 1991 začele vojaški napad na Irak, zalivsko vojno, ki se je končala s porazom Iraka.