Napoleon Bonaparte je bil sin uradnika plemiškega rodu na Korziki. Začetek francoske revolucije je dočakal v Parizu in se kot privrženec jakobincev bojeval proti zunanjim in notranjim nasprotnikom revolucije.

Voditelj Francije je bil od leta 1799. 18. maja 1804 je postal prvi cesar Francije z imenom Napoléon I. le Grand (Napoleon I. Veliki). Cesar je bil do 6. aprila 1814. Zavzel in vladal je večini zahodne in srednje Evrope. Napoleon je imenoval mnogo članov družine Bonaparte za monarhe, vendar v glavnem niso preživeli njegovega padca s prestola.

Veljal je za enega tako imenovanih razsvetljenih vladarjev. Pri 24 letih je postal general francoske vojske. Na oblast se je povzpel leta 1795, ko je zadušil upor pariškega ljudstva in tako zaščitil vlado, zaradi česar je napredoval v poveljnika francoske armade. Nato je v bliskoviti vojni osvojil severno Italijo in postal narodni junak. Leta 1797 je francoska vojska prvič krenila proti Dunaju; Napoleonovi vojaki so zasedli Ljubljano in Celovec, avstrijski cesar pa je bil prisiljen podpisati mir v Camp Formiu.

Po neuspehu v Egiptu - Angleži so francosko vojsko premagali v bitki pri Abukirju in preprečili zasedbo Egipta - se je Napoleon leta 1799 vrnil v Francijo, izvedel državni udar, odstavil direktorij in razglasil, da je francoska revolucija končana. Tega leta je postal prvi konzul Francije z dosmrtno funkcijo. 1804 se je razglasil za cesarja Francozov. S cesarskim nazivom je skušal pokazati, da bo nadaljeval tradicijo rimskih cesarjev in Karla Velikega.

V celoti je centraliziral državno upravo, vse odnose je uredil s t. i. Napoleonovim civilnim zakonikom (code civil oziroma code Napoleon). Zakonik je bil sestavljen iz 2.251 členov, ki so določali enakopravnost, svobodo, versko strpnost, nedotakljivost zasebne lastnine, odpravo fevdalnih pravic in druga načela francoske revolucije. Napoleon je s pomočjo vojske, ki mu je bila popolnoma vdana, osvojil večji del Evrope. Z zmago nad Avstrijo, Prusijo in Rusijo je Napoleon razbil protifrancoske povezave evropskih držav.

Leta 1806 je razpustil nemško cesarstvo in nemške državice (razen Avstrije in Prusije) povezal v rusko zvezo. Avstrijo je oslabil in jo leta 1809 z ustanovitvijo Ilirskih provinc odrezal od morja. Napoleonova velika nasprotnica je ostala Velika Britanija, ki je imela močno ladjevje. Leta 1805 je general Nelson v eni od najbolj znamenitih bitk pri Trafalgarju uničil francosko mornarico. Napoleon se je odločil za celinsko zaporo - prepoved trgovanja evropskih držav z Anglijo. Leta 1812 je slednji napadel Rusijo, ker je ta vse pogosteje kršila celinsko zaporo z Anglijo.

V bližini Moskve je premagal rusko vojsko, Rusi pa so mesto že prej zapustili in ga zažgali. Zaradi hladne zime so se morali Francozi umakniti. Po porazu v Rusiji so se mu začeli upirati tudi drugi evropski narodi. Leta 1813 je v bitki pri Leipzigu prišlo do bitke narodov, v kateri je bila francoska vojska poražena, Napoleona pa so izgnali na sredozemski otok Elbo.

Leta 1815 je Napoleon s pomočjo francoskega ljudstva pobegnil z otoka in se odločil za nov pohod na Pariz. Pri Waterlooju se je spopadel z združeno prusko in angleško vojsko, ki ga je premagala in ga izgnala na otok Svete Helene. Leta 1821 je umrl. Ves čas izgnanstva je bil zastražen in je narekoval svoje spomine.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1409 so odprli univerzo v Leipzigu.

Leta 1463 je umrl avstrijski nadvojvoda Albert VI.

Leta 1469 je umrl vladar Firenc Piero di Cosimo de' Medici.

Leta 1515 je umrl španski general in državnik Gonzalo Fernández de Córdoba.

Leta 1547 je umrl španski raziskovalec in osvajalec Hernán Cortés.

Leta 1594 je umrl nizozemski zemljepisec in kartograf Gerardus Mercator. Narisal je prve moderne zemljevide, še danes pa je v rabi po njem imenovana Mercatorjeva projekcija pri risanju zemljevidov.

Leta 1723 je umrl francoski regent, vojvoda Orleanski Philip II.

Leta 1805 je Napoleon Bonaparte pri Austerlitzu v bitki treh cesarjev slavil zmago nad združenimi vojskami Rusov, Avstrijcev in njihovih zaveznikov. Slavkov ali Austerlitz je postal pojem vojaške zmage.

Leta 1823 je ameriški predsednik James Monroe v kongresu objavil poslanico, bolj znano kot Monrojeva doktrina.

Leta 1825 se je rodil brazilski cesar Pedro II.

Leta 1848 je uradno zavladal Franc Jožef I. To se je zgodilo, potem ko Ferdinand I. Habsburški zaradi božjastnih napadov ni bil več zmožen opravljati svojih dolžnosti pri risanju zemljevidov.

Leta 1849 je umrla Adelaide Saxe-Meiningenška, žena angleškega kralj Williama IV.

Leta 1852 je Napoleon III. postal francoski cesar.

Leta 1859 je ameriška zvezna vojska prijela in obesila črnskega voditelja Johna Browna, ki je vodil oboroženo vstajo črnskih sužnjev.

Leta 1885 se je rodil ameriški zdravnik in Nobelov nagrajenec George Richards Minot.

Leta 1915 je Albert Einstein objavil splošno teorijo o relativnosti.

Leta 1927 so iz podjetja Ford Motor Company sporočili, da bodo po 19 letih izdelave modela T na trg poslali nov avtomobil – model A.

Leta 1930 se je rodil ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec Gary Becker.

Leta 1939 so v New Yorku odprli letališče La Guardia.

Leta 1941 se je v Trstu začel tako imenovani drugi tržaški proces proti 60 Slovencem, voditeljem narodnorevolucionarnega gibanja v Julijski krajini. Fašistično sodišče je obsodilo devet obtožencev na smrt, 47 pa na zaporne kazni do 30 let.

Leta 1942 so strokovnjaki v Chicagu prvi uspešno izvedli poskus z atomsko fisijo.

Leta 1944 se je zaletela francosko-sovjetska konferenca v Moskvi.

Leta 1946 se je rodil italijanski modni oblikovalec Gianni Versace.

Leta 1956 se je Fidel Castro izkrcal na Kubi in začel priprave na oboroženo vstajo.

Leta 1961 je Fidel Castro v govoru objavil, da je marksist in da bo Kuba postala komunistična država.

Leta 1968 je ameriški predsednik Richard Nixon imenoval Henryja Kissingerja za svetovalca za varnost.

Leta 1971 so Združeni arabski emirati postali neodvisna država.

Leta 1971 je sovjetska sonda Mars 3 prvič pristala na Marsu.

Leta 1982 so v zvezni državi Utah v ZDA dr. Barneyju Clarcu vsadili prvo umetno srce na svetu.

Leta 1987 je umrl argentinski biokemik in Nobelov nagrajenec Luis Federico Leloir.

Leta 1988 je Benazir Buto prisegla kot premierka Pakistana.

Leta 1990 je koalicija, ki jo je vodil kancler Helmut Kohl, zmagala na prvih svobodnih volitvah v združeni Nemčiji po letu 1932.

Leta 1993 so v Medellinu ubili kolumbijskega preprodajalca mamil Pabla Emilia Escobarja Gavirio.

Leta 1993 je Nasa izstrelila vesoljsko plovilo Endeavour, ki je imelo misijo, da popravi vesoljski teleskop Hubble.

Leta 2001 je ameriško podjetje Enron objavilo bankrot.