je umrl nizozemski zemljepisec in kartograf Gerardus Mercator. Narisal je prve moderne zemljevide, še danes pa je v rabi po njem imenovana Mercatorjeva projekcija pri risanju zemljevidov.

Leta 1805
je Napoleon Bonaparte pri Austerlitzu v bitki treh cesarjev slavil zmago nad združenimi vojskami Rusov, Avstrijcev in njihovih zaveznikov. Slavkov ali Austerlitz je postal pojem vojaške zmage.

Leta 1823
je ameriški predsednik James Monroe v kongresu objavil poslanico, bolj znano kot Monrojeva doktrina.

Leta 1848
je uradno zavladal Franc Jožef I. To se je zgodilo, potem ko Ferdinand I. Habsburški zaradi božjastnih napadov ni bil zmožen opravljati svoje dolžnosti pri risanju zemljevidov.

Leta 1859
je ameriška zvezna vojska prijela in obesila črnskega voditelja Johna Browna, ki je vodil oboroženo vstajo črnskih sužnjev.

Leta 1868
se je na Planini pri Rakeku rodil slovenski skladatelj Oskar Dev. Največ je pisal za moške in mešane evske zbore ter samospeve.

Leta 1916
je umrl literarni zgodovinar in urednik Ljubljanskega zvona Fran Levec. Ljubljanski zvon je urejal 10 let.

Leta 1918
je umrl francoski novoromantični pesnik in dramatik Edmond Rostand, znan predvsem po komediji Cyrano de Bergerac.

Leta 1923
se je rodila grško-ameriška operna pevka Maria Callas.

Leta 1941
se je v Trstu začel tako imenovani drugi tržaški proces proti 60 Slovencem, voditeljem narodnorevolucionarnega gibanja v Julijski krajini. Fašistično sodišče je obsodilo devet obtožencev na smrt, 47 pa na zaporne kazni do 30 let.

Leta 1942
so strokovnjaki v Chicagu prvi uspešno izvedli poskus z atomsko fisijo.

Leta 1956
se je Fidel Castro izkrcal na Kubi in začel priprave na oboroženo vstajo.

Leta 1968
je ameriški predsednik Richard Nixon imenoval Henryja Kissingerja za svetovalca za varnost.

Leta 1971
je sovjetska sonda Mars 3 prvič pristala na Marsu.

Leta 1981
se je rodila ameriška pop zvezdnica Britney Spears.

Leta 1982
so v zvezni državi Utah v ZDA dr. Barneyju Clarcu vsadili prvo umetno srce na svetu.

Leta 1993
so policisti ustrelili kolumbijskega vodjo preprodajalcev mamil Pabla Escobarja.