Mesto New York je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim velemestnim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu. Že več kot stoletje je eno najpomembnejših svetovnih trgovinskih in finančnih središč. Mesto New York se zaradi svojega globalnega vpliva na področju množičnih medijev, politike, izobraževanja, zabave in mode uvršča med svetovna mesta alfa. Umetniška središča v mestu so med najvplivnejšimi v državi. New York je s sedežem Organizacije združenih narodov tudi pomembno središče na področju mednarodnih odnosov.

Mesto New York obsega pet četrti, od katerih je vsaka tudi okrožje: The Bronx, Brooklyn, Manhattan, Queens in Staten Island. Z več kot 8,2 milijona prebivalcev na območju 830 km² je New York najgosteje naseljeno veliko mesto v Združenih državah Amerike.

Številne izmed sosesk in spomenikov v mestu so znane po vsem svetu. Kip svobode na Ellisovem otoku je v poznem 19. in začetku 20. stoletja pričakal milijone priseljencev. Wall Street na Spodnjem Manhattnu je globalno finančno središče in dom Newyorške borze. Mesto je poznano tudi po najvišjih zgradbah na svetu, med drugim Empire State Building in stolpa dvojčka Svetovnega trgovinskega centra, ki sta bila porušena v napadih 11. septembra 2001.

V New Yorku so se razvila številna ameriška kulturna gibanja, npr. harlemska renesansa na področju literature in likovne umetnosti, abstraktni ekspresionizem (poznan tudi kot newyorška šola) na področju slikarstva in hiphop, pank, salsa in Tin Pan Alley na področju glasbe. Leta 2005 se je v mestu govorilo skoraj 170 jezikov, 36% prebivalstva pa se je rodilo zunaj Združenih držav. Zaradi svoje 24-urne podzemne železnice in neprestanega vrveža prometa in ljudi je New York poznan tudi kot »Mesto, ki nikdar ne spi«

Drugi dogodki na današnji dan …

Leta 962 je bil kralj Oton I. okronan za prvega nemškega cesarja.

Leta 1032 je svetorimski cesar Konrad II. postal burgundski kralj.

Leta 1119 je bil za papeža izvoljen Kalist II. Njegovo pravo ime je bilo Guido, grof Burgundski. Umrl je leta 1124.

Leta 1461 je umrl Valižan Owen Tudor, ustanovitelj angleške kraljevske družine Tudor.

Leta 1502 se je rodil portugalski filozof Damiao de Gois.

Leta 1522 se je rodil italijanski matematik Lodovico Ferrari.

Leta 1536 je španski osvajalec Pedro de Medoza ustanovil današnje glavno mesto Argentine Buenos Aires Santa Maria del Buenos Aires, ki leži v zalivu reke La Plata in ima danes več kot tri milijone prebivalcev. Mesto so Španci pozneje opustili in ga znova naselili leta 1580, leta 1776 pa so izoblikovali podkraljestvo La Plata s prestolnico Buenos Aires. Štirideset let pozneje so podkralja odstavili in Argentina je razglasila neodvisnost od Španije.

Leta 1649 se je rodil Vincenzo Marco Orsini, ki je bil leta 1724 izvoljen za papeža. Takrat je prevzel ime Benedikt XIII. Umrl je leta 1730.

Leta 1653 je uradno nastalo mesto New Amsterdam, ki se je pozneje preimenovalo v New York.

Leta 1709 so pustolovca Alexandra Selkirka rešili s samotnega otoka, kjer je pristal, potem ko se je njegova ladja potopila. Po njegovi zgodbi je Daniel Defoe napisal knjigo Robinson Crusoe.

Leta 1732 je pruski kralj Friderik Viljem I. sprejel 14.000 salzburških protestantov.

Leta 1769 je umrl papež Klemen XIII., s pravim imenom Carlo Rezzonico. Za papeža je bil izvoljen leta 1758. Rodil se je leta 1693.

Leta 1786 se je rodil francoski matematik, astronom in fizik Jacques Philippe Marie Binet.

Leta 1804 se je začel prvi srbski upor proti Turkom, po katerem so priznali notranjo avtonomijo Srbije v okviru beograjskega pašaluka.

Leta 1808 so francoske čete zasedle cerkveno državo, ker se je papež Pij VII. upiral udeležbi pri celinski zapori.

Leta 1812 je Rusija ustanovila svojo kolonijo, katere prebivalci so trgovali s krznom. Kolonija je ležala v bližini kalifornijskega Fort Rossa.

Leta 1848 so Združene države Amerike sklenile z Mehiko premirje v Guadelupu Hidalu; dobile so Novo Mehiko in Zgornjo Kalifornijo, Mehičani pa so se odpovedali Teksasu.

Leta 1848 je v San Francisco prispela prva ladja s kitajskimi priseljenci, ki so v novi deželi iskali bogastvo.

Leta 1852 so na londonski ulici Fleet odprli prvo javno stranišče na svetu.

Leta 1870 so znanstveniki dokazali, da je slavni cardifski velikan izrezljan iz mavca in ni - kot so menili do takrat - ostanek skeleta človeškega okostja.

Leta 1878 je Grčija razglasila vojno proti Turčiji.

Leta 1878 se je rodil francoski industrialec judovskega rodu Andre-Gustave Citroen.

Leta 1880 so v mestu Wabash v ameriški zvezni državi Indiana postavili prve elektrificirane ulične svetilke.

Leta 1899 so na konferenci avstralskega premierja, ki je potekala v Melbournu, odločili, da bodo prestolnico preselili v Canberro, ki leži med Sydneyjem in Melbournom.

Leta 1907 je umrl ruski znanstvenik Dimitrij Ivanovič Mendelejev. Mendelejev je sestavil periodični sistem kemičnih elementov. Dokazal je, da so lastnosti kemičnih elementov odvisne od njihove atomske mase. Napovedal je obstoj nekaterih, šele pozneje odkritih elementov.

Leta 1920 je Estonija podpisala mirovno pogodbo in razglasila neodvisno državo.

Leta 1926 se je rodil nekdanji francoski predsednik Valery Giscard d'Estaing. Predsednik je bil od leta 1974 do 1981.

Leta 1935 je v mestu Portage, ameriška zvezna država Wisconsin, Leonard Keeler prvič preizkusil poligraf.

Leta 1943 so se nacisti predali sovjetski vojski pri Stalingradu.

Leta 1945 je bil v partizanski zasedi v Stranicah ubit deželni svetnik in vodja Štajerske domovinske zveze Anton Dorfmeister.

Leta 1945 sta ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt in angleški premier Winston Churchill odpotovala na srečanje na Jalto, kjer sta se sešla s sovjetskim voditeljem Josipom Stalinom.

Leta 1954 se je v mestu Monroe, v ameriški zvezni državi Michigan, rodila ameriška manekenka in fotomodel Christie Brinkley.

Leta 1962 sta bila Pluton in Neptun v 400 letih prvič poravnana v ravno vrsto.

Leta 1970 je umrl angleški matematik in filozof grof Bertrand Arthur William Russell, ki je leta 1950 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1971 je Idi Amin Dada v Ugandi izvedel državni udar in zrušil Miltona Oboteja; kmalu nato se je polastil mesta predsednika države in vrhovnega poveljnika vojske. Iz države je pobegnil leta 1979, ko je izgubil oblast.

Leta 1972 je bilo v protestu uničeno angleško veleposlaništvo v Dublinu.

Leta 1972 je umrla nemška fizičarka Maria Göppert-Mayer, ki je leta 1963 prejela Nobelovo nagrado.

Leta 1980 je umrl ameriški kemik in Nobelov nagrajenec William Howard Stein.

Leta 1982 je sirska vlada ukazala vojski napad na mesto Hema. Ubitih je bilo več tisoč ljudi.

Leta 1986 so medicinsko sestro Anito Cobby našli mrtvo na travniku v Prospectu, predelu Sydneyja. Bila je oropana, posiljena in umorjena. Pozneje so pet moških - Micheala Murphyja, Garyja Murphyja, Lesa Murphyja, Micheala Murdocha in Johna Traversa - obsodili na dosmrtno ječo brez možnosti pogojnega izpusta.

Leta 1989 so se po devetih letih zadnje ruske čete umaknile iz okupiranega Afganistana.

Leta 1990 je južnoafriški predsednik F. W. de Klerk dovolil uradno delovanje zveze Afriški narodni kongres. De Klerk je obljubil tudi, da bo Nelsona Mandelo izpustil iz zapora.

Leta 1998 se je letalo DC-9-32 zaletelo v goro v bližini filipinskega Cagayana de Oro in strmoglavilo. Umrli so 104 ljudje.