Njegovo delo obsega filozofske in pedagoške spise, romane in spomine, njegove politične ideje pa so vplivale na francosko revolucijo.

Rousseau se je rodil leta 1712 v Ženevi in se je vseskozi imel za Švicarja, bolj kot Francoza. Ženevo je zapustil leta 1728, ko je srečal francosko baroneso de Warens, s katero se je zapletel tudi v ljubezensko zvezo. Baronesa je poskrbela, da mu je bila ponujena odlična izobrazba. Po njeni zaslugi se je Rousseau spoznal z idejami Aristotla, latinščino in dramaturgijo.

Leta 1742 se je preselil v Pariz, v naslednjih letih pa je delal kot sekretar francoskega ambasadorja v Benetkah. V času bivanja v Parizu je prijateljeval s francoskim filozofom Diderotom. Kasneje se je Roussau vrnil v Ženevo, se spreobrnil v kalvinizem in ponovno pridobil državljanstvo leta 1754. Po vrnitvi v Pariz leta 1770 Rousseau ni smel objavljati nobenih del, zato je začel svoja dela javno brati. Po njegovi smrti so vsa dela izšla posthumno.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 419 je Valentinian III. postal rimski cesar.

Leta 1566 je umrl francoski zdranik, astrolog in jasnovidec Nostradamus.

Leta 1578 je Martin Frobisher odkril Baffinov otok.

Leta 1613 se je iz Massachusettsa odpravila prva angleška odprava v Akadijo.

Leta 1679 je odprava pod vodstvom Daniela Greysolona Du Lutha odkrila zgornji tok Misisipija.

Leta 1776 je kontinentalni kongres pretrgal stike z Veliko Britanijo.

Leta 1777 je Vermont kot prva ameriška zvezna država odpravil suženjstvo.

Leta 1779 je bil čez angleško reko Severn odprt prvi litoželezni železniški most na svetu.

Leta 1819 je Velika Britanija sprejela tako imenovani tovarniški zakon, ki je omejil otroško delo.

Leta 1839 je 53 afriških sužnjev zasedlo ladjo Amistad.

Leta 1850 je Benjamin J. Lane patentiral plinsko masko.

Leta 1853 se je z vdorom Rusije v Turčijo začela krimska vojna.

Leta 1862 se je rodil angleški fizik sir William Henry Bragg, ki je leta 1915 dobil Nobelovo nagrado.

Leta 1881 je Charles Julius Guiteau izvedel atentat na ameriškega predsednika Jamesa Garfielda.

Leta 1890 je ameriški kongres sprejel Shermanov protitrustovski zakon.

Leta 1906 se je rodil nemško-ameriški fizik Hans Albrecht Bethe, ki je za svoje delo leta 1967 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1917 je v spopadih temnopoltih in belih delavcev v St. Louisu umrlo 48 ljudi.

Leta 1918 je zavezniški vrhovni vojaški svet podprl intervencijo v Sibirijo.

Leta 1928 so se začela sistematična izkopavanja v Potočki zijalki.

Leta 1929 se je rodila žena filipinskega pravnika in politika, Imelda Marcos. Po nemirih v državi sta oba pobegnila na Havajske otoke.

Leta 1930 se je rodil argentinski predsednik Carlos Menem, ki je vodil državo od 8. julija 1989 do 10. decembra 1999.

Leta 1937 sta pri poskusu, da bi preletela svet po ekvatorju, nad Tihim oceanom izginila Amelia Earhart in Fred Noonan.

Leta 1940 so sovjetski vojaki zasedli Besarabijo in Bukovino.

Leta 1942 se je rodil mehiški predsednik Vicente Fox Quesada.

Leta 1942 se je rodila slovenska novinarka in političarka Mojca Drčar Murko.

Leta 1942 je Sevastopol kapituliral.

Leta 1947 je pri Roswellu (Nova Mehika, ZDA) strmoglavil domnevni neznani leteči predmet, po uradni razlagi je to bil meteorološki balon.

Leta 1964 je ameriški predsednik Lyndon Johnson podpisal zakon o človekovih pravicah in zakon o volilni pravici.

Leta 1975 je bila ustanovljena Univerza v Mariboru.

Leta 1976 sta se Severni in Južni Vietnam združila v Socialistično republiko Vietnam.

Leta 1978 je bila odkrita Plutonova luna Charon.

Leta 1982 se je Larry Walters s 45 helijevimi baloni na stolu dvignil nekaj manj kot 5.000 metrov visoko.

Leta 1985 je Andrej Andrejevič Gromiko postal predsednik Sovjetske zveze.

Leta 1991 so se enote Jugoslovanske armade in slovenske Teritorialne obrambe spopadle v Gornji Radgoni.

Leta 2002 je Steve Fossett kot prvi človek samostojno z balonom preletel svet.

Leta 2004 je Alojz Uran postal slovenski nadškof.