Kraljica Velike Britanije in Severne Irske se je rodila 21. aprila 1926 kot hči in naslednica Jurija VI, ki je prestol zasedel po odstopu svojega brata Edvarda VIII. Elizabeta II. je poročena s Philippom Mountattnom, edinburškim vojvodo.

Elizabeth Alexandra Mary se je rodila v Londonu leta 1926 kot prvi otrok vojvode in vojvodinje Yorške, ki sta pozneje postala kralj George VI. in kraljica Elizabeta Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Kraljica Elizabeta II. ima še eno sestro, princeso Margareto, ki je se rodila leta 1930. 20. novembra 1947 se je v opatiji Westminster v Londonu bodoča kraljica poročila z Philipom Mountbattnom, nekdanjim grškim princem, ki je nekaj mesecev pred tem prevzel angleško državljanstvo. Ob poroki je Phillip dobil naziv princ in vojvoda edinburški.

Leto pozneje je kraljica rodila sina Charlesa, leta 1950 pa hčerko Anne. Drugi sin Andrew se je rodil leta 1960, tretji, Edward, pa 1964. Po nenadni očetovi smrti je Elizabeta 6. februarja 1952 zavladala kraljestvu, okronali pa so jo na današnji dan leta 1953.

Kronanje je bilo tudi prvi veliki dogodek, ki si ga je bilo mogoče ogledati po televiziji, prav tako pa je bil to prvi veliki dogodek v Veliki Britaniji od konca vojne.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 575 je postal papež Benedikt I.

Leta 657 je sveti Evgenij I. postal papež.

Leta 1491 se je rodil angleški kralj Henrik VIII. Kralj je postal leta 1509. Najbolj je znan po tem, da je zavrnil avtoriteto papeža in Rimskokatoliške cerkve, ki ni dovolila da bi se ločil od svoje žene Katarine Aragonske.

Leta 1800 so v Trinityju na Novi Fundlandiji opravili prvo cepljenje proti črnim kozam v Severni Ameriki.

Leta 1821 se je rodil politik Ion Constantin Bratianu, ki je bil poleg kralja Karla I. utemeljitelj sodobne Romunije. Umrl je leta 1891.

Leta 1835 se je rodil Giuseppe Melchiorre Sarto, ki je leta 1903 postal 257. papež. Prevzel je ime Pij X.

Leta 1848 se je v Pragi začel slovanski kongres avstrijske monarhije. V manifestu evropskim narodom so se udeleženci izrekli za geslo “Svoboda, enakost in bratstvo”, za popolno enakopravnost vseh narodnosti ne glede na njihovo politično moč. Kongres so 12. junija prekinili in ga niso nikoli končali.

Leta 1865 se je z vdajo generala Edmunda Kirbyja Smitha v teksaškem Galvstonu končala ameriška državljanska vojna.

Leta 1886 je Grover Cleveland postal prvi predsednik ZDA, ki se je poročil v Beli hiši.

Leta 1882 je umrl Giuseppe Garibaldi, italijanski revolucionar in voditelj. Boril se je za združeno Italijo in neodvisnost.

Leta 1910 so na Novi Gvineji odkrili Pigmejce.

Leta 1924 so v Združenih državah Amerike Indijancem tudi uradno priznali ameriško državljanstvo.

Leta 1933 je ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt sprejel odločitev, da se v Beli hiši zgradi bazen.

Leta 1936 je general Anastasio Somoza prevzel oblast v Nikaragvi.

Leta 1942 so italijanski okupatorji v Ljubljani kot talca ustrelili pravnika in člana vrhovnega plenuma OF-a Aleša Stanovnika.

Leta 1946 so Italijani na referendumu izglasovali odločitev, da Italija postane republika, kralj Umberto II. pa je odšel v izgnanstvo.

Leta 1955 je bila med obiskom Nikite Hruščova in Nikolaja Bulganina s sovjetsko delegacijo v Beogradu podpisana beograjska deklaracija o normalizaciji odnosov med državama, ki so bili prekinjeni iz izključitvijo Jugoslavije in Kominforma leta 1948.

Leta 1965 so prve avstralske čete prispele v Južni Vietnam.

Leta 1966 je Surveyor 1 s pristankom v Oceanus Procellarumon na Luni kot prvi človeški izdelek mehko pristal zunaj Zemlje.

Leta 1970 je umrl Leslie Bruce McLaren, novozelandski avtomobilski dirkač in konstruktor avtomobilov.

Leta 1979 je papež Janez Pavel II. z obiskom rodne Poljske kot prvi papež obiskal katero od komunističnih državo.

Leta 1989 je sto tisoč prebivalcev Pekinga obkolilo okrog deset tisoč kitajskih vojakov in tako zavarovalo študente, ki so protestirali na Trgu nebeškega miru.

Leta 1990 je umrl soizumitelj polprevodnika in ustanovitelj Intela Robert Noyce.

Leta 1995 je bilo med nadzorovanjem zaprtega zračnega prostora nad Bosno in Hercegovino sestreljeno letalo F-16 ameriškega pilota Scotta O'Gradyja.