Leta 1990 je bil nagrajen z Nobelovo nagrado za mir. Gorbačov se je rodil v družini kmetov v vasi Privolnoje v bližini Stavropola. Na moskovski univerzi je študiral pravo, kjer je spoznal tudi svojo ženo Raiso, s katero se je poročil septembra 1953.

Po diplomi leta 1955 sta se preselila v Stavropol na jugu Rusije. Partiji se je pridružil 1952, ko je bil star 21 let. Leta 1966 je dobil še diplomo agronomsko-ekonomske smeri, potem pa je njegova kariera strmo napredovala.

Leta 1970 je postal prvi sekretar za kmetijstvo, naslednje leto pa še član centralnega komiteja komunistične partije.

Leta 1972 je vodil sovjetsko delegacijo na uradnem obisku v Belgiji, dve leti kasneje pa je postal član Vrhovnega sovjeta. Postal je tudi predsednik komisije za mladino.

Leta 1979 je postal član Politbiroja. Večkrat je potoval v tujino na politična srečanja. Po smrti Konstantina Černenka je postal generalni sekretar komunistične partije; to je bilo 11. marca 1985. Tako je postal prvi vodja partije, ki je bil rojen po letu 1917. Poskušal je reformirati partijo in ekonomski trg v državi z uvedbo programov Glasnost, Perestrojka, in Uskorenije.

Prvo reformo je uvedel leta 1985, ko je zvišal cene alkoholnih pijač, da bi tako zajezdil alkoholizem, ki je bil velik problem v SZ-ju. A reforma ni bila učinkovita, v proračunu pa se je zaradi neprodaje alkohola povečala luknja za 100 milijard rubljev. Glasnost je omogočila ljudem več svobode, posebej svobode govora, na prostost pa je bilo izpuščenih tudi več tisoč disidentov in zapornikov.

Januarja 1987 je začel demokratizirati državo in 15. marca 1990 je bil izvoljen za prvega izvršnega predsednika Sovjetske zveze. Zaradi prizadevanja za končanje hladne vojne in tudi resničnega konca le-te je 15. oktobra 1990 prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1990 je Sovjetska zveza začela razpadati; odcepile so se številne države – Estonija, Latvija, Litva, Moldavija, Gruzija, Ukrajina, Armenija in Azerbajdžan. Leta 1991 so ga vodilni politiki v državi poskušali umakniti z oblasti in preprečiti podpis nove državne ureditve.

Medtem je Gorbačov preživel tri dni v hišnem priporu (od 19. do 21. avgusta) v svoji dači na Krimu.

Končno so ga osvobodili in mu vrnili oblast. 25. decembra istega leta je nato odstopil, Sovjetska zveza pa je tudi uradno razpadla.

Leta 1992 je ustanovil Fundacijo Gorbačov, leto kasneje pa Mednarodni zeleni križ.

Leta 1996 je znova poskušal na volitvah, a je dobil le en odstotek glasov. Trenutno živi sam v Moskvi, saj je njegova žena Raisa je leta 1999 umrla zaradi levkemije. Je ateist, čeprav je bil vzgojen v ortodoksnem ruskem okolišu.

Na mestu predsednika Rusije ga je leta 1991 nasledil Boris Jelcin.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 855 je umrl frankovski kralj Lothar.

Leta 986 je Ludvik V. postal frankovski kralj.

Leta 1316 se je rodil škotski kralj Robert II.

Leta 1459 se je rodil papež Hadrijan VI., s pravim imenom Adrian Dedel. Za papeža je bil izvoljen leta 1522, umrl pa je leto kasneje.

Leta 1730 je umrl papež Benedikt XIII., s pravim imenom Vincenzo Marco Orsini. Rodil se je leta 1649, papež pa je postal leta 1724.

Leta 1791 so v Parizu postavili prvi semafor.
1793 se je rodil predsednik Republike Teksas Sam Houston.

Leta 1796 je bil Napoleon Bonaparte imenovan za vrhovnega poveljnika francoske armade v Italiji, s čimer se je začel njegov bliskovit vzpon na vojaškem in političnem področju.

Leta 1810 se je rodil papež Leon XIII., s pravim imenom Gioacchino Pecci. Za papeža je bil izvoljen leta 1878. Umrl je leta 1903.

Leta 1836 je Teksas oklical neodvisnost in si nadel ime Lone Star  Samotna zvezda. Združene države Amerike so republiko takoj priznale in jo šele leta 1845 sprejele v zvezo kot 28. po vrsti, kar je naslednje leto povzročilo mehiško-ameriško vojno.

Leta 1855 je Aleksander II. postal ruski car.

Leta 1876 se je rodil papež Pij XII., s pravim imenom Maria Giuseppe Giovanni Eugenio Pacelli. Papež je postal leta 1939, umrl pa je leta 1958.

Leta 1877 je ameriški kongres odločil, da je Rutherford B. Hayes postal novi predsednik države, čeprav je na volitvah 7. novembra 1876 njegov nasprotnik Samuel J. Tilden dobil več glasov na volitvah.

Leta 1888 je bil podpisan sporazum v Carigradu. S sporazumom je bil zagotovljen prosti prehod z ladjami prek Sueškega kanala.

Leta 1903 se je v New Yorku odprl hotel Martha Washington Hotel, ki je postal prvi hotel, namenjen izključno ženskam.

Leta 1908 se je rodil eden izmed pionirjev televizijske tehnike, nemški inženir Walter Bruch, znan po sistemu barvne televizije PAL.

Leta 1917 je po zmagi oktobrske revolucije odstopil zadnji ruski car Nikolaj II. Z vso družino so ga odpeljali v Jekaterinburg in ga ustrelili.

Leta 1919 se je v Moskvi začel ustanovni kongres Tretje internacionale.

Leta 1921 se je v Labinu začela splošna stavka rudarjev in delavcev.

Leta 1931 se je rodil zadnji sovjetski predsednik Mihail Gorbačov. Od leta 1985 je bil generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze, od leta 1990 pa predsednik
Sovjetske zveze. Mihail Gorbačov je bil s svojo glasnostjo in perestrojko pobudnik sprememb v Sovjetski zvezi, zlasti demokratizacije družbe z uvajanjem večstrankarskega sistema, gospodarskih reform in svobode tiska. Leta 1990 je prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1937 se je rodil alžirski predsednik Abdelaziz Bouteflika.

Leta 1939 je bil kardinal Eugenio Pacelli izvoljen za papeža. Prevzel je ime Pij XII.

Leta 1945 je bila iz divizij VIII. korpusa ustanovljena 4. armada.

Leta 1946 je bil Ho Ši Min izvoljen za severnovietnamskega predsednika.

Leta 1949 je pilot James Gallagher v Fort Worthu v Teksasu pristal s svojim letalom B-50 Superfortress Lucky Lady II in kot prvi človek obletel svet. Za polet brez vmesnega pristanka je potreboval 94 ur in eno minuto.

Leta 1955 se je kamboški kralj Norodom Sihanouk odpovedal prestolu v korist svojega očeta Norodoma Suramarita.

Leta 1956 je Maroko, ki je bil od leta 1911 francoska kolonija, postal neodvisna država.

Leta 1962 je v Burmi general Ne Win izvedel državni udar in prevzel oblast.

Leta 1969 so v Toulousu v Franciji izvedli prvi poskusni let z letalom concorde.

Leta 1970 se je Rodezija razglasila za samostojno državo.

Leta 1973 so v Parizu v navzočnosti generalnega sekretarja OZN-a dr. Kurta Waldheima podpisali sklepno listino o miru v Vietnamu.

Leta 1978 je Ianu Smithu, rodezijskemu predsedniku vlade, uspelo doseči sporazum s črnskimi voditelji o oblikovanju začasne vlade, ki bi sčasoma zagotovila prenos oblasti na črnsko večino.

Leta 1978 je Čeh Vladimir Remek kot prvi Nerus in prvi Neameričan poletel v vesolje.

Leta 1989 se je 12 članic EU-ja strinjalo, da prepovejo proizvodnjo vseh klorofluorokarbonov (CFC-jev) v vseh članicah do leta 2000.

Leta 1990 je bil Nelson Mandela izbran za podpredsednika Afriškega narodnega kongresa.

Leta 1992 se je Moldavija pridružila OZN-ju.

Leta 1995 so Nicka Leesona aretirali zaradi povzročitve bankrota ene največjih in najstarejših bank v Veliki Britaniji, Barings Bank.

Leta 1995 je bila ustanovljena spletna stran Yahoo!.

Leta 1998 so podatki, ki jih je poslala sonda Galileo, pokazali, da je Jupitrova luna Evropa pod debelo skorjo ledu sestavljena iz tekočega oceana.

Leta 2002 se je v Afganistanu začela operacija Anaconda, ki se je končala 19. marca. V njej je umrlo okoli 500 talibanov in članov Al Kaide, na zavezniški strani pa je padlo 11 žrtev.

Leta 2004 je v napadu Al Kaide v Iraku umrlo 170 ljudi, več kot 500 jih je bilo ranjenih.