Gorbačov je leta 1990 prejel Nobelovo nagrado za mir. Foto: EPA
Gorbačov je leta 1990 prejel Nobelovo nagrado za mir. Foto: EPA
papež Benedikt XIII.
Njegovo pravo ime je bilo Vincenzo Marco Orsini.
Napoleon Bonaparte
Napoleon je bil imenovan za poveljnika francoske armade v Italiji.
Sueški kanal
Leta 1888 je bil zagotovljen prost prehod z ladjami prek Sueškega kanala. Foto: EPA
Ho Ši Min
Ho Ši Min je bil izvoljen za severnovietnamskega predsednika.
Vladimir Remek
Remek je prvi Čeh, ki je poletel v vesolje.
Nelson Mandela
Mandela je bil izbran za podpredsednika Afriškega narodnega kongresa. Foto: EPA

Od leta 1985 je bil generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze, od leta 1990 pa predsednik Sovjetske zveze. Mihail Gorbačov je bil s svojo glasnostjo in perestrojko pobudnik sprememb v Sovjetski zvezi, zlasti demokratizacije družbe z uvajanjem večstrankarskega sistema, gospodarskih reform in svobode tiska. Leta 1990 je prejel Nobelovo nagrado za mir.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 855 je umrl frankovski kralj Lothar.

Leta 986 je Ludvik V. postal frankovski kralj.

Leta 1316 se je rodil škotski kralj Robert II.

Leta 1459 se je rodil papež Hadrijan VI., s pravim imenom Adrian Dedel. Za papeža je bil izvoljen leta 1522, umrl pa je leto pozneje.

Leta 1730 je umrl papež Benedikt XIII., s pravim imenom Vincenzo Marco Orsini. Rodil se je leta 1649, papež pa je postal leta 1724.

Leta 1791 so v Parizu postavili prvi semafor.
1793 se je rodil predsednik Republike Teksas Sam Houston.

Leta 1796 je bil Napoleon Bonaparte imenovan za vrhovnega poveljnika francoske armade v Italiji, s čimer se je začel njegov bliskovit vzpon na vojaškem in političnem področju.

Leta 1810 se je rodil papež Leon XIII., s pravim imenom Gioacchino Pecci. Za papeža je bil izvoljen leta 1878. Umrl je leta 1903.

Leta 1836 je Teksas oklical neodvisnost in si nadel ime Lone Star (Samotna zvezda). Združene države Amerike so republiko takoj priznale in jo šele leta 1845 sprejele v zvezo kot 28. po vrsti, kar je naslednje leto povzročilo mehiško-ameriško vojno.

Leta 1855 je Aleksander II. postal ruski car.

Leta 1876 se je rodil papež Pij XII., s pravim imenom Maria Giuseppe Giovanni Eugenio Pacelli. Papež je postal leta 1939, umrl pa je leta 1958.

Leta 1877 je ameriški kongres odločil, da je Rutherford B. Hayes postal novi predsednik države, čeprav je na volitvah 7. novembra 1876 njegov nasprotnik Samuel J. Tilden dobil več glasov na volitvah.

Leta 1888 je bil podpisan sporazum v Carigradu. S sporazumom je bil zagotovljen prost prehod z ladjami prek Sueškega kanala.

Leta 1903 se je v New Yorku odprl hotel Martha Washington Hotel, ki je postal prvi hotel, namenjen izključno ženskam.

Leta 1908 se je rodil eden izmed pionirjev televizijske tehnike, nemški inženir Walter Bruch, znan po sistemu barvne televizije PAL.

Leta 1917 je po zmagi oktobrske revolucije odstopil zadnji ruski car Nikolaj II. Z vso družino so ga odpeljali v Jekaterinburg in ga ustrelili.

Leta 1919 se je v Moskvi začel ustanovni kongres Tretje internacionale.

Leta 1921 se je v Labinu začela splošna stavka rudarjev in delavcev.

Leta 1937 se je rodil alžirski predsednik Abdelaziz Bouteflika.

Leta 1939 je bil kardinal Eugenio Pacelli izvoljen za papeža. Prevzel je ime Pij XII.

Leta 1945 je bila iz divizij VIII. korpusa ustanovljena 4. armada.

Leta 1946 je bil Ho Ši Min izvoljen za severnovietnamskega predsednika.

Leta 1949 je pilot James Gallagher v Fort Worthu v Teksasu pristal s svojim letalom B-50 Superfortress Lucky Lady II in kot prvi človek obletel svet. Za polet brez vmesnega pristanka je potreboval 94 ur in eno minuto.

Leta 1955 se je kamboški kralj Norodom Sihanuk odpovedal prestolu v korist svojega očeta Norodoma Suramarita.

Leta 1956 je Maroko, ki je bil od leta 1911 francoska kolonija, postal neodvisna država.

Leta 1962 je v Mjanmaru general Ne Win izvedel državni udar in prevzel oblast.

Leta 1969 so v Toulousu v Franciji izvedli prvi poskusni polet z letalom concorde.

Leta 1970 se je Rodezija razglasila za samostojno državo.

Leta 1973 so v Parizu v navzočnosti generalnega sekretarja OZN-a dr. Kurta Waldheima podpisali sklepno listino o miru v Vietnamu.

Leta 1978 je Ianu Smithu, rodezijskemu predsedniku vlade, uspelo doseči sporazum s črnskimi voditelji o oblikovanju začasne vlade, ki bi sčasoma zagotovila prenos oblasti na črnsko večino.

Leta 1978 je Čeh Vladimir Remek kot prvi Nerus in prvi Neameričan poletel v vesolje.

Leta 1989 se je 12 članic EU-ja strinjalo, da prepovejo proizvodnjo vseh klorofluorokarbonov (CFC-jev) v vseh članicah do leta 2000.

Leta 1990 je bil Nelson Mandela izbran za podpredsednika Afriškega narodnega kongresa.

Leta 1992 se je Moldavija pridružila OZN-ju.

Leta 1995 so Nicka Leesona aretirali zaradi povzročitve bankrota ene največjih in najstarejših bank v Veliki Britaniji, Barings Bank.

Leta 1995 je bila ustanovljena spletna stran Yahoo!.

Leta 1998 so podatki, ki jih je poslala sonda Galileo, pokazali, da je Jupitrova luna Evropa pod debelo skorjo ledu sestavljena iz tekočega oceana.

Leta 2002 se je v Afganistanu začela operacija Anaconda, ki se je končala 19. marca. V njej je umrlo okoli 500 talibanov in članov Al Kaide, na zavezniški strani pa je padlo 11 žrtev.

Leta 2004 je v napadu Al Kaide v Iraku umrlo 170 ljudi, več kot 500 je bilo ranjenih.