Mahatma, kar v sanskrtu pomeni velika duša, je bil politik in borec za neodvisnost. Gandi je bil sin Karamčanda Gandija, glavnega poslanika Porbandra, in Putlibe, Karamčandove četrte žene.

Gandiji so bili potomci trgovcev, kar nakazuje sam priimek Gandi, ki pomeni trgovec z živili. Ko je bil star 13 let, se je poročil s Kasturbo, ki je bila istih let. Imela sta štiri otroke - vse sinove: Hariral Gandi, rojen 1888, Manilal Gandi, rojen 1892, Randas Gandi, rojen 1897 in Devas Gandi, rojen 1890.

Ko mu je bilo šestnajst let, mu je umrl oče. Z devetnajstimi leti je odšel na londonsko univerzo študirat prava. Mladi Gandi je postal zastopnik v Južni Afriki, kjer naj bi izterjeval denar od tamkajšnjih trgovcev.

Zaradi dogodka, ki ga je imel na vlaku iz Durbana v Pretorio, se je odločil, da se bo boril proti rasnemu zatiranju. Maja 1893 je namreč na vlaku v njegov kupe vstopil belopolti poslovnež in zahteval, da zapusti vagon. Ker mu Gandi ni hotel ustreči, ga je sprevodnik vrgel z vlaka.

V čakalnici za temnopolte je preživel noč, dokler se ni naslednjega dne proti večeru končno odpeljal proti Pretorii. 6. novembra 1913 so ga pri vodenju pohoda indijskih rudarjev v Južni Afriki zaprli.

Vrnitev domov
Med 1. svetovno vojno se je Gandi vrnil v Indijo, kjer je pomagal novačiti može za vstop v Britansko indijsko vojsko. Januarja 1915, ko se je vrnil domov, se je odločil, da se odpove vsej svoji lastnini. V letih, ko je bil odsoten, se je razširil glas o malem Indijcu v Južni Afriki.

V Indiji so mu kmalu po vrnitvi nadeli ime Mahatma. V javno življenje je vstopil razmeroma pozno, šele leta 1919, ko so Britanci sprejeli zakon, ki je Indijcem odrekal številne pravice. V naslednjih 29 letih je postal središče indijske politike. Ves ta čas je ostajal zvest načelom svoje filozofije o nenasiju in borbi za resnico.

Od leta 1920 se je bojeval za osvoboditev Indije izpod britanske oblasti. Zagovarjal je odpor brez nasilja. V zaporu se je znašel kar osemkrat, večkrat pa je uspel z gladovnimi stavkami izsiliti izpustitev. Od leta 1924 do 1937 in kasneje leta 1940/41 je bil predsednik vseindijske Kongresne stranke.

Velike zasluge za neodvisnost Indije
Prizadeval si je za združitev hindujcev in muslimanov, ni pa mogel preprečiti razdelitve Indije. Odločilno je vplival pri vzpostavitvi neodvisnosti Indije. Bil je izjemno cenjen človek in spreten politik, hkrati pa je bil izjemno povezan s staroindijskim miselnim svetom, a si je kljub temu prizadeval za odpravo sistema kast in dvig življenjske ravni nižjih slojev.

Na začetku druge svetovne vojne se je Gandi postavil na stran svojih kolonialnih gospodarjev. Na indijskem kongresu avgusta 1942 je Britance pozval, naj zapustijo Indijo. Že drugi dan po izjavi so njega in člane kongresa aretirali in odpeljali v zapor.

Gandi se je v ječi postil in zaradi tega hudo oslabel, povrh vsega je zbolel za malarijo. Ljudstvo je zahtevalo, da ga izpustijo, kar se je zgodilo spomladi 1943. Po koncu vojne je bil Indiji priznan status neodvisne države.

Atentat Godseja
Pod Nehrujevim vodstvom je bila ustanovljena prva indijska vlada in 15. avgusta 1945 je Indija razglasila samostojnost. Že nekaj mesecev potem so ga poskusili umoriti, a atentat nanj ni uspel. 30. januarja 1948 je ob poti skozi vrt ob hiši njegovega prijatelja v Pooni Nathuram Godse izvedel atentat na Gandija.

Nathuram je izpod ogrinjala potegnil samokres in ustrelil, pri čemer ga je dvakrat zadel v prsi in trikrat v trebuh. Ko se ljudje izvedeli za Gandijevo smrt, so se zgrnili okrog Birlove hiše. Na balkon je stopil Nehru, vodja svobodne Indije in dejal: "Mahatmadži je umrl." Gandi je bil eden od tvorcev sodobne Indije in vpliven zagovornik satjagrahe (nenasilnega protesta) kot sredstva revolucije.

Pot resnice
Gandijevo načelo nenasilnega protesta, po navadi grobo prevedeno kot »pot resnice« ali »težnja za resnico«, je navdihnilo generacije demokratičnih in protirasnih aktivistov. Najbolj znana med njimi sta Martin Luther King mlajši in Rolihlahla »Nelson« Mandela.

Gandhi je večkrat izjavil, da so njegove vrednote preproste in izhajajo iz tradicionalnih hindujskih prepričanj: resnice (satje) in nenasilja (ahimse). Sicer pa si je Gandi vse do smrti ruskega pisatelja Tolstoja leta 1910 dopisoval z njim.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1187 je Saladin po oseminosemdesetletni vladavini Križarjev zavzel Jeruzalem.

Leta 1535 je francoski raziskovalec Jacques Cartier odkril Montreal.

Leta 1539 se je rodil italijanski kardinal sveti Carlo Borromeo.

Leta 1568 se je rodil hrvaški matematik, fizik in astronom Marin Getaldić.

Leta 1608 je nizozemski optik Hans Lipershey v državnem zboru v Haagu prikazal prvi uporabni daljnogled.

Leta 1626 je umrl španski diplomat Diego Sarmiento de Acuña, conde de Gondomar.

Leta 1629 je umrl francoski kardinal in državnik Pierre de Bérulle.

Leta 1785 je bil razpuščen kostanjeviški samostan. Istega leta je namreč avstrijski cesar Jožef II. izdal zakon o razpustitvi samostanov. Kostanjeviški samostan je leta 1243 ustanovil koroški vojvoda Bernard Spanheimski.

Leta 1737 se je rodil eden od podpisnikov ameriške deklaracije neodvisnosti Francis Hopkinson.

Leta 1798 se je rodil Charles Albert Savojski.

Leta 1803 je umrl ameriški revolucionar Samuel Adams.

Leta 1836 se je naravoslovec Charles Darwin z ladjo Beagle vrnil v angleško mesto Falmouth. Njegovo potovanje je trajalo pet let in na poti je zbral veliko podatkov, ki mu bodo kasneje koristili, ko bo razvijal teorijo o evoluciji.

Leta 1847 se je rodil nemški feldmaršal in predsednik Paul von Beneckendorff und von Hindenburg.

Leta 1851 se je rodil francoski maršal Ferdinand Foch.

Leta 1852 se je rodil britanski kemik sir William Ramsey, ki je odkril žlahtne pline argon, neon in ksenon. Leta 1906 je dobil Nobelovo nagrado. Umrl je leta 1916.

Leta 1853 je umrl katalonsko-francoski fizik, astronom in politik Franšois Jean Dominique Arago, ki se je rodil na današnji dan leta 1786.

Leta 1870 je Rim postal prestolnica Italije.

Leta 1871 se je rodil ameriški politik Cordell Hull, ki je leta 1945 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1886 se je rodil švicarsko-ameriški astronom Robert Julius Trumpler.

Leta 1889 se je v Washingtonu začela prva konferenca ameriških držav.

Leta 1919 je ameriški predsednik Woodrow Wilson utrpel hudo srčno kap, zaradi katere je ostal delno paraliziran.

Leta 1924 je Društvo narodov sprejelo ženevski sporazum o mirnem reševanju mednarodnih sporov.

Leta 1927 je umrl švedski fizik in kemik Svante August Arrhenius, ki je za svoje delo leta 1903 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1928 je sveti Josemaria Escriva ustanovil Prelaturo svetega križa in božjega dela, bolj znano kot Opus Dei.

Leta 1941 so Nemci začeli napad na Moskvo.

Leta 1942 so nemški okupatorji v Mariboru ustrelili 144 sodelavcev OF-a.

Leta 1944 je nemška vojska po 63 dneh brezobzirnih pokolov zadušila vstajo prebivalcev Varšave. V junaškem boju je padlo okrog 240.000 prebivalcev Varšave.

Leta 1948 se je rodila ameriška modna kreatorka Donna Karan.

Leta 1955 so ob 23.45 zaustavili delovanje računalnika ENIAC.

Leta 1958 je Gvineja postala neodvisna država.

Leta 1967 je Thurgood Marshall prisegel kot prvi afriškoameriški sodnik na vrhovnem sodišču ZDA.

Leta 1968 so se mirne študentske demonstracije v Mexico Cityju sprevrgle v morijo, znano kot masaker Tlatelolco.

Leta 1988 je umrl avtomobilski konstruktor sir Alec Issigonis.

Leta 1990 je bilo ugrabljeno kitajsko letalo boeing 737-247. Pri pristanku na letališču v Guangzhou, se je zaletelo v dve letali na tleh in ubilo 132 ljudi.

Leta 1992 so se v zaporu Carandiru v Sao Paulu pojavili nemiri, ki so se končali s pokolom.

Leta 1996 je letalo boeing 757 perujske letalske družbe Aeroperu treščilo v Pacifik kmalu potem, ko je poletelo iz Lime. V nesreči je umrlo 70 ljudi.

Leta 2001 je švicarska letalska družba Swissair razglasila bankrot.

Leta 2001 se je po 31. avgustu 1380 prvič zgodilo, da je bil datum, zapisan kot mesec, dan, leto palindromski (kar pomeni, da se enako bere naprej in nazaj).

Leta 2002 je umrl avstrijski fizik in filozof Heinz von Foerster.