Leta 1921 je sodeloval v gibanju Mahatme Gandhija, nato pa se je vpisal na šolo Kashi Vidyapeeth v Kashiju. Ko je študij leta 1926 dokončal, je dobil naziv Shastri ali šolnik.

V svojem življenju je Lal preživel dobrih devet let tudi v zaporu, večino od tega med letoma 1940 in 1946, ko je bil zaprt zaradi sodelovanja v gibanju za neodvisnost Indije. Ko je Indija postala neodvisna država, je Lal postal minister za notranje zadeve zvezne države Uttar Pradesh pod vodstvom premierja Govinda Ballabha Panta.

Leta 1951 je bil imenovan za generalnega sekretarja Lok Sabhe, nato pa je postal minister za železniški promet. S položaja ministra je odstopil potem, ko se je pri Ariyalurju zgodila huda železniška nesreča. v vlado se je vrnil po zveznih volitvah, najprej kot minister za transport, nato pa leta 1961 kot minister za notranje zadeve.

Ko je Jawaharlal Nehru 27. maja 964 umrl, je za sabo pustil prazen sedež, zato so za novega premierja 9. junija izvolili prav Shastrija. Za časa njegovega vladanja je bila največja težava odnos s Pakistanom. 10. januarja 1966 sta se v Taškentu sestala Shastri in pakistanski predsednik Mohamed Ayub Khan, ki sta podpisala premirje med državama. Naslednji dan je Shastri umrl zaradi srčnega napada.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1187 je Saladin po oseminosemdesetletni vladavini Križarjev zavzel Jeruzalem.

Leta 1535 je francoski raziskovalec Jacques Cartier odkril Montreal.

Leta 1539 se je rodil italijanski kardinal sveti Carlo Borromeo.

Leta 1568 se je rodil hrvaški matematik, fizik in astronom Marin Getaldić.

Leta 1608 je nizozemski optik Hans Lipershey v državnem zboru v Haagu prikazal prvi uporabni daljnogled.

Leta 1626 je umrl španski diplomat Diego Sarmiento de Acuña, conde de Gondomar.

Leta 1629 je umrl francoski kardinal in državnik Pierre de Bérulle.

Leta 1785 je bil razpuščen kostanjeviški samostan. Istega leta je namreč avstrijski cesar Jožef II. izdal zakon o razpustitvi samostanov. Kostanjeviški samostan je leta 1243 ustanovil koroški vojvoda Bernard Spanheimski.

Leta 1737 se je rodil eden od podpisnikov ameriške deklaracije neodvisnosti Francis Hopkinson.

Leta 1798 se je rodil Charles Albert Savojski.

Leta 1803 je umrl ameriški revolucionar Samuel Adams.

Leta 1836 se je naravoslovec Charles Darwin z ladjo Beagle vrnil v angleško mesto Falmouth. Njegovo potovanje je trajalo pet let in na poti je zbral veliko podatkov, ki mu bodo kasneje koristili, ko bo razvijal teorijo o evoluciji.

Leta 1847 se je rodil nemški feldmaršal in predsednik Paul von Beneckendorff und von Hindenburg.

Leta 1851 se je rodil francoski maršal Ferdinand Foch.

Leta 1852 se je rodil britanski kemik sir William Ramsey, ki je odkril žlahtne pline argon, neon in ksenon. Leta 1906 je dobil Nobelovo nagrado. Umrl je leta 1916.

Leta 1853 je umrl katalonsko-francoski fizik, astronom in politik Franšois Jean Dominique Arago, ki se je rodil na današnji dan leta 1786.

Leta 1869 se je v Porbandarju v indijski državi Gudžarat rodil Mohandas Karamčand Gandi, splošno znan kot Mahatma Gandi. Mahatma, kar v sanskrtu pomeni velika duša, je bil politik in borec za neodvisnost. Gandi je bil sin Karamčanda Gandija, glavnega poslanika Porbandra, in Putlibe, Karamčandove četrte žene.

Leta 1870 je Rim postal prestolnica Italije.

Leta 1871 se je rodil ameriški politik Cordell Hull, ki je leta 1945 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1886 se je rodil švicarsko-ameriški astronom Robert Julius Trumpler.

Leta 1889 se je v Washingtonu začela prva konferenca ameriških držav.

Leta 1919 je ameriški predsednik Woodrow Wilson utrpel hudo srčno kap, zaradi katere je ostal delno paraliziran.

Leta 1924 je Društvo narodov sprejelo ženevski sporazum o mirnem reševanju mednarodnih sporov.

Leta 1927 je umrl švedski fizik in kemik Svante August Arrhenius, ki je za svoje delo leta 1903 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1928 je sveti Josemaria Escriva ustanovil Prelaturo svetega križa in božjega dela, bolj znano kot Opus Dei.

Leta 1941 so Nemci začeli napad na Moskvo.

Leta 1942 so nemški okupatorji v Mariboru ustrelili 144 sodelavcev OF-a.

Leta 1944 je nemška vojska po 63 dneh brezobzirnih pokolov zadušila vstajo prebivalcev Varšave. V junaškem boju je padlo okrog 240.000 prebivalcev Varšave.

Leta 1948 se je rodila ameriška modna kreatorka Donna Karan.

Leta 1955 so ob 23.45 zaustavili delovanje računalnika ENIAC.

Leta 1958 je Gvineja postala neodvisna država.

Leta 1967 je Thurgood Marshall prisegel kot prvi afriškoameriški sodnik na vrhovnem sodišču ZDA.

Leta 1968 so se mirne študentske demonstracije v Mexico Cityju sprevrgle v morijo, znano kot masaker Tlatelolco.

Leta 1988 je umrl avtomobilski konstruktor sir Alec Issigonis.

Leta 1990 je bilo ugrabljeno kitajsko letalo boeing 737-247. Pri pristanku na letališču v Guangzhou, se je zaletelo v dve letali na tleh in ubilo 132 ljudi.

Leta 1992 so se v zaporu Carandiru v Sao Paulu pojavili nemiri, ki so se končali s pokolom.

Leta 1996 je letalo boeing 757 perujske letalske družbe Aeroperu treščilo v Pacifik kmalu potem, ko je poletelo iz Lime. V nesreči je umrlo 70 ljudi.

Leta 2001 je švicarska letalska družba Swissair razglasila bankrot.

Leta 2001 se je po 31. avgustu 1380 prvič zgodilo, da je bil datum, zapisan kot mesec, dan, leto palindromski (kar pomeni, da se enako bere naprej in nazaj).

Leta 2002 je umrl avstrijski fizik in filozof Heinz von Foerster.