Oče Alois Hitler, rojen kot Alois Schicklgruber, je bil carinski uradnik, mati Klara Pölzl pa očetova nečakinja in tretja soproga. Alois Hitler je imel šest otrok, od katerih sta odrasla le Adolf in njegova najmlajša sestra Paula. Adolf Hitler je v 90 kilometrov od doma oddaljenem Linzu končal pet let osnovne šole. Že tedaj ga je veselilo risanje.

Leta 1907 se je preselil na Dunaj, da bi študiral slikarstvo, a so ga na akademiji dvakrat zavrnili. Leta 1913 se je preselil v München in se tako izognil vpoklicu v vojsko. Vsa ta leta je bil brez poklica, njegov edini vir dohodka pa je bila prodaja lastnih slik.

Dobro se je bojeval
V Münchnu se je ob izbruhu prve svetovne vojne pridružil bavarski vojski. 7. oktobra 1916 je bil ranjen v bitki pri Somi. Marca naslednje leto se je vrnil na fronto, kjer je bil zaradi dobrega bojevanja odlikovan z železnim križcem prve in druge stopnje, kar je bilo za njegov stan nenavadno. Kasneje se je zastrupil z iperitom in konec vojne dočakal v bolnišnici. Nato se je vrnil v München.

Jeseni leta 1919 je Hitler začel doživljati svoj politični prodor. Stopil je v Nemško delavsko stranko, ki jo je kmalu preimenoval v Nacionalistično nemško delavsko stranko. 24. februarja 1920 je prvič govoril zbrani množici in dosegel velik uspeh. Novembra leta 1923 so ga obsodili na pet let zapora zaradi napada na ministrstvo. V napadu je bilo ranjenih 16 nacistov in trije policisti.

Moj boj
Hitler je v zaporu ostal le devet mesecev, v tem času je napisal tudi Moj boj (Mein Kampf). Po vrnitvi iz zapora se je njegov položaj na skrajni desnici nemške politike utrdil. Leta 1927 je organiziral Hitler Jugend, v katero so se včlanjevali dečki, stari od 15 do 18 let. Za dekleta je ustanovil Bund Deutscher Mädel, za ženske Frauenschaften.

Leta 1928 je njegova stranka na parlamentarnih volitvah dobila le dva odstotka glasov, a je že čez dve leti (potem ko je razpadla vladajoča koalicija) njegova stranka postala najmočnejša. Leta 1932 je po dveh krogih predsedniških volitev zmagal Paul von Hindenburg, in to s 53 odstotki glasov, Hitler jih je zbral le malo manj. 30. januarja 1933 je Hitler postal nemški kancler. 2. avgusta 1934 je Hindenburg umrl in Hitler je prevzel njegove dolžnosti. Združil je vlogo kanclerja in predsednika ter postal vrhovni poveljnik oboroženih sil in državni poglavar. Postal je Führer.

V družbi z Benitom
25. julija 1934 je anektiral Avstrijo. 1. marca 1936 je dosegel ponovno osvojitev Porenja. Leta 1936 se je Hitler skupaj z Benitom Mussolinijem vmešal v špansko vojno. 9. in 10. novembra 1938 je prišlo do tako imenovane kristalne noči, v kateri so nacisti požgali sinagoge, izropali judovska podjetja in 30 tisoč moških poslali v koncentracijska taborišča. 10. aprila 1938 je Avstrija formalno potrdila priključitev k Nemčiji, kar imenujemo anšlus. Nato je napadel Češkoslovaško. 3. aprila 1939 je začel priprave na napad na Poljsko, ki jo je napadel 1. septembra. 9. aprila 1940 je napadel Dansko in Norveško, 10. maja pa Belgijo in Nizozemsko. Nato je padla Francija, ki je 22. junija 1940 podpisala premirje. 15. avgusta je napadel Anglijo, ki se je njegovih bombnih napadov obranila.

Stalingrad - začetek konca
22. junija 1941 je napadel Sovjetsko zvezo. 31. januarja 1943 je v bitki pri Stalingradu Nemčija doživela poraz, ki je pomenil začetek konca tretjega rajha. Hitler je začel izgubljati tudi na afriški fronti. Kmalu po porazu v Rusiji je Italija kapitulirala in napovedala vojno nekdanji zaveznici. 6. junija 1944 so se zavezniki izkrcali v Normandiji, Hitler je bil takrat že živčna razvalina. 20. julija 1944 so nanj celo izvedli atentat, ki pa je bil neuspešen. 25. aprila 1945 so zavezniki vstopili v Berlin. Hitler je bil takrat že v svojem podzemnem bunkerju, kjer se je pet dni kasneje poročil svojo dolgoletno ljubico Evo Braun, nato pa skupaj z njo in s svojimi najožjimi sodelavci naredil samomor.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 570 se je po legendi v Meki rodil Mohamed, ki je z islamom uvedel norme in vrednote, ki so veljale za moške in ženske. Kot otrok je osirotel in najprej ga je vzgajal stari oče, nato pa stric Abu Talib. Delal je kot trgovec in se je pri 25. letih poročil z bogato vdovo Kadijo (Hadidžo). Na potovanjih se je seznanil s številnimi pripadniki judovske ali krščanske veroizpovedi, s katerimi je razpravljal o problemih Biblije. Pogosto se je umaknil na goro Nur v jamo Hira, da bi se lahko zbrano posvetil razmišljanju o verovanju. Ko se je bližal 40. letu življenja, je Mohamed prvič zaslišal božji glas. Leta 610 je po nadangelu Gabrielu spoznal prvo božje razodetje - objavo Korana, ki je trajala 22 let. Umrl je v 63. letu starosti in za seboj pustil uspešno državo, enakopravno ureditev in ukoreninjeno vero v enega boga. Pokopan je v Medini.

Leta 1314 je umrl papež Klemen V., s pravim imenom Bertrand de Got. Vladal je v Avignonu. Za papeža je bil izvoljen leta 1305, rodil se je leta 1264.

Leta 1657 so judi v Novem Amsterdamu (kasneje New Yorku) dobili versko svobodo.

Leta 1745 se je rodil Francoz Philippe Pinel, zdravnik in reformator psihiatrije. Zavzemal se je za zdravljenje duševnih bolezni, saj je menil, da so bolezni kot vse druge.

Leta 1792 je Francija razglasila vojno proti Avstriji.

Leta 1808 se je rodil francoski državnik in cesar Napoleon III., s pravim imenom Charles Louis Napoleon Bonaparte. V letih 1836-1840 je zaman skušal strmoglaviti kralja Louisa Phillippa. Leta 1848 je bil izvoljen za predsednika druge republike. Z državnim udarom si je prilastil neomejeno oblast in se dal oklicati za cesarja. Umrl je v izgnanstvu v Angliji leta 1873.

Leta 1862 sta Louis Pasteur in Claude Bernard izvedla prvi poskus pasterizacije.

Leta 1871 se je rodil hrvaški izumitelj Slavoljub Eduard Penkala.

Leta 1872 je umrl Ljudevit Gaj, vodja ilirskega gibanja na Hrvaškem. Bil je odličen govornik in spreten politik, ki je užival velik ugled. Po letu 1848 je izgubil položaj in živel v težavah in revščini.

Leta 1884 je papež Leon XIII. izdal encikliko Humanum Genus.

Leta 1902 sta Pierre in Marie Curie rafinirala radijev klorid.

Leta 1914 je 17 moških, žensk in otrok umrlo v masakru v mestu Ludlow med stavko koloradskih rudarjev.

Leta 1918 je Manfred von Richthofen, bolj znan kot Rdeči baron, sestrelil svojo 79. in 80. žrtev. Dan kasneje so ga sestrelili.

Leta 1918 se je rodil švedski fizik in Nobelov nagrajenec Kai Siegbahn.

Leta 1918 je umrl nemški fizik, ki je leta 1909 za svoje delo prejel Nobelovo nagrado, Karl Ferdinand Braun.

Leta 1927 se je rodil švicarski fizik in Nobelov nagrajenec Karl Alexander Müller.
Leta 1939 se je rodil norveški premier Gro Harlem Brundtland.

Leta 1944 je minerska skupina partizanske brigade Janka Premrla - Vojka izvedla diverzantski napad v Postojnski jami, kjer je v zrak pognala nemško skladišče bencina.

Leta 1944 so slovenski domobranci na slovesnosti v Ljubljani prisegli zvestobo okupatorju.

Leta 1947 je umrl danski kralj Christian X.

Leta 1949 se je rodil italijanski premier Massimo D'Alema.

Leta 1951 je umrl italijanski premier Ivanoe Bonomi.

Leta 1967 je letalo podjetja Swiss Britannia strmoglavilo v Torontu. Umrlo je 126 ljudi.

Leta 1968 je južnoafriški boeing 707 strmoglavil pri vzletu iz Windhoeka. Umrlo je 122 ljudi.

Leta 1972 je ameriško vesoljsko plovilo Apollo 16 pristalo na Marsu.

Leta 1978 so Rusi sestrelili korejsko potniško letalo.

Leta 1995 je umrl črnogorski politik in disident Milovan Djilas.

Leta 1998 je francoski boeing 727-200 strmoglavil v goro pri vzletu iz letališča v Bogoti. Umrlo je 53 ljudi.

Leta 1998 je nemška teroristična skupina Rdeča armada objavila razpad po 28 letih delovanja.

Leta 1999 sta dva dijaka, Eric Harris in Dylan Klebold, na ameriški srednji šoli Columbine s strelnim orožjem ubila 12 sošolcev in enega učitelja.

Leta 2003 je umrl nemški biofizik in Nobelov nagrajenec Bernard Katz.

Leta 2004 je več hudih neviht prizadelo ameriško mesto Chicagoland. Močan tornado pa je opustošil Utico v ameriški državi Illinois. Umrlo je osem ljudi.

Leta 2004 so uporniki izstrelili 12 topovskih granat v zapor Abu Graib. Ubili so 22 zapornikov, 92 pa jih je bilo ranjenih.