Kot predsednik je zaprisegel 4. marca 1889, njegov mandat pa se je iztekel 3. marca 1893. Njegov predhodnik na položaju predsednika ZDA in naslednik je bil Grover Cleveland.

Njegov oče je bil John Scott Harrison (kongresnik iz Ohia), mati pa Elizabeth Ramsey Irwin. Njegov dedek je bil predsednik ZDA William Henry Harrison. Benjamin je diplomiral iz prava.

Med državljansko vojno je služil v vojski severnih držav. Leta 1876 je bil kot republikanski kandidat neuspešen pri volitvah za guvernerja Indiane. Imenovan je bil za člana komisije reke Mississippi in izvoljen za senatorja ZDA. Senator je bil od 4. marca 1881 do 3. marca 1887. Bil je predsednik senatne komisije za transportne poti do obale in predsednik senatne kommisije za teritorije.

Predsednik je postal leta 1888
Za predsednika je bil izvoljen leta 1888, na volitvah pa je dobil 100.000 glasov manj kot Cleveland, a je na elektorskem kolegiju prejel 233 glasov, Cleveland pa 168. bil je znan kot stoletni predsednik, saj je njegova inavguracija sovpadala s stoto obletnico inavguracije prvega ameriškega predsednika Georgea Washingtona.

Med njegovim predsednikovanjem so bile v zvezo držav ZDA sprejete Sevrna Dakota (2. 11. 1889), Južna Dakota (2. 11. 1889), Montana (8. 11. 1889), Washington (11. 11. 1889), Idaho (3. 7. 1890) in Wyoming (10. 7. 1890).

Benjamin Harrison je bil prvi ameriški predsednik, čigar glas so posneli na fonogram, bil pa je zadnji predsednik ZDA, ki je med svojim mandatom nosil brado. Poročen je bil s Caroline Harrison. Umrl je 13. marca 1901 v Indianapolisu v Indiani.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1779 se je rodil švedski kemik Jons Jacob Berzellius. Uvedel je kemijske simbole, odkril je elementa selen in litij, določil pa je tudi atomske mase številnim elementom. Umrl je 7. avgusta 1848 v Stockholmu.

Leta 1823 je umrl papež italijanskega rodu Pij VII., s pravim imenom Giorgio Barnaba Luigi Chiaramonti.

Leta 1854 je umrl nemški idealistični filozof Friedrich Wilhelm Joseph von Schelling. Po pojmovanju se je močno bližal tedanjim romantičnim tokovom, stvarnost pa je pojmoval kot čudovito stvaritev svetovnega razuma.

Leta 1860 se je rodil francoski politik, večkratni predsednik vlade od leta 1913 do 1920 pa predsednik republike, Raymond Poincare, ki se je pred prvo svetovno vojno zavzemal za utrjevanje trojne antante in stroge ukrepe proti Nemčiji. Posledica je bila zasedba Porurja januarja 1923. Umrl je v Parizu star 74 let.

Leta 1914 se je s podpisom sporazuma končala cerska bitka med Avstro-Ogrsko in Srbijo, ki se je začela 12. avgusta 1914. Avstroogrska vojska je mejo prestopila na Drini, 9. korpus 2. armade je zavzel Šabac.

Srbi napada iz Bosne niso pričakovali, svoje sile so hitro prerazporedili in pripravili načrt za bitko. Avstrijski general Frank je sprevidel, da je bitka izgubljena in umaknil svoje sile na levi breg Drine. V cerski bitki je sodelovalo okoli 200.000 vojakov avstroogrske vojske in okoli 180.000 srbskih vojakov.

Leta 1914 je umrl papež italijanskega rodu Pij X, s pravim imenom Giuseppe Melchiorre Sarto.

Leta 1915 je umrl nemški baktriolog Paul Ehrlich, ki je za svoje delo leta 1908 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1917 je umrl nemški kemik in Nobelov nagrajenec Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer. Rodil se je 31. oktobra 1835 v Berlinu. Sintetiziral je indigo, eozin in številne druge spojine.

Leta 1918 je Združeno kraljestvo začelo z ofenzivo na zahodni fronti.

Leta 1922 se je v Ljubljani začela 1. konferenca SKOJ-a.

Leta 1930 je umrl angleški astronom in seizmolog Herbert Hall Turner.

Leta 1940 se je rodil indijski politik, sin Indire Gandhi, Radživ Gandhi. V predvolilnem boju je bil v bombnem napadu ubit 21. 5. 1991.

Leta 1940 je bil v Ciudad de Mexicu smrtno ranjen ruski revolucionar Lev Davidovič Bronstein, bolj znan kot Lev Trocki, eden od vodij oktobrske revolucije. Po Stalinovem nalogu ga je ubil komunist Ramon Merkade. Trocki je bil ob Stalinovem prihodu na oblast njegov zelo tesen sodelavec, kasneje pa velik nasprotnik. Lev Trocki je za posledicami atentata umrl naslednji dan.

Leta 1941 se je v Požarevcu rodil Slobodan Milošević. Predsednik Jugoslavije je bil od leta 1997 do 2000, ob razpadu države pa predsednik Srbije in eden od pobudnikov krvavih vojn na Hrvaškem in v Bosni od 1991 do 1995. Junija 2001 so ga izročili Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje
Jugoslavije v Haagu.

Leta 1953 so v ZSSR uradno objavili, da so opravili prvi poskus z vodikovo bombo. Američani so opravili poskus z vodikovo bombo 21. maja 1956 v Pacifiku. S poskusom se je nadaljeval boj za premoč v hladni vojni.

Leta 1968 so vojaške enote petih socialističnih držav (Sovjetske zveze, Madžarske, Nemške demokratične republike, Poljske in Bolgarije) pod vodstvom ZSSR vkorakale v Češkoslovaško, da bi "rešile socializem". Krvavo so zadušile "praško pomlad", pri tem pa so se sklicevale na poziv partijskih voditeljev.

Leta 1975 so Združene države Amerike iz Kape Canaverala lansirale vesoljsko plovilo Viking I. na Mars, ki je nanj prispel julija 1976.

Leta 1983 je umrl nekdanji podpredsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije, vodja službe Državne varnosti in član najvišjih državnih in partijskih teles, Aleksander Ranković, sicer eden najbližji sodelavcev Josipa Broza Tita. Na Brionskem plenumu 1. junija 1966 je bil odstavljen iz vseh najpomembnejših položajev.

Leta 1988 sta po osmih letih vojne Irak in Iran podpisala premirje v zalivski vojni. V obdobju vojskovanja je umrlo okrog 500.000 ljudi, od tega 300.000 na iraški strani.

Vojno je takrat začel Irak, končala pa se je s premirjem, na podlagi katerega je moral Irak priznati do tedaj veljavno mejo z Iranom. Iran zahteva od Iraka odškodnino v višini 100 milijard ameriških dolarjev. Zahtevo po odškodnini je leta 1990 delno odobril nekdanji generalni sekretar OZN Perez de Cuellar.

Leta 1990 je poslala vesoljska sonda Magellan, ki so jo izstrelili v vesolje maja 1989, na Zemljo prve natančne posnetke površine Venere.

Leta 1991 je poveljstvo nad oboroženimi silami Sovjetske zveze, nameščenimi v Rusiji, prevzel Boris Jelcin. V Moskvi so uvedli policijsko uro. Ukaz o policijski uri je Jelcin izdal potem, ko so antireformske sile poskušale v noči iz 19. na 20 avgust izvesti državni udar. Namen puča je bila zamenjava zadnjega voditelja Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova.

Leta 1991 je baltska republika Estonija razglasila neodvisnost.

Leta 1999 je v minstrski bolnišnici v Zvezni republiki Nemčiji v pokrajini Severno Porenje-Vesfalija umrla Raisa Gorbačov – soproga sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova.

Leta 2001 je umrl britanski astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, populatizator znanosti in pisatelj sir Fred Hoyle.