Gloria je umetnica, igralka in pripadnica višjega sloja. Najbolj znana je kot tiskovna predstavnica za modne izdelke iz džinsa.

Je hčerka ameriškega železničarskega mogotca Reginalda Claypoola Vanderbilta (1880-1925) in njegove druge žene Glorie Laure Mercedes Morgan (1904-1965). Ima švicarske, ameriške, čilske, španske in irske prednike.

Ko je njen oče umrl, je postala dedinja štirimilijonskega sklada, ki so ga ustanovili, ko je bila stara dve leti.

Pravice za upravljanje s skladom je imela do njene polnoletnosti njena mati, zaradi česar je mala Gloria leta 1934 postala sporni člen v družini Vanderbilt, saj je mati zahtevala popolno skrbništvo nad hčerko, Vanderbiltovi pa Morganovi niso želeli prepustiti denarja in v ameriški družbi je izbruhnil hud škandal.

Njeno mater so na sodišču označili kot neprimerno skrbnico in dodali, da se je nameravala poročiti z nekim nemškim princem. Služkinja je pričala, da si je vdova umivala noge v šampanjcu, polnem vrtničnih cvetov, imela pa naj bi tudi ljubezensko zvezo s članico angleške kraljeve družine Milford Haven.

Nazadnje je vdova tožbo izgubila, s tem pa tudi skrbništvo nad Glorio. Skrbnica deklice je postala njena teta Gertrude Vanderbilt Whitney, tožbe med obema strankama pa so se nadaljevale.

Leta 1941 se je Gloria poročila s hollywoodskim agentom Pasqualom DiCiccom, ki je znan tudi kot Pat DiCicco. Zakon ni trajal dolgo, saj se je par ločil že čez štiri leta.

21. aprila 1945 se je Gloria znova poročila, tokrat z dirigentom Leopoldom Stokowskim, s katerim ima dva sinova – Leopolda Stanislausa Stokowskega (rojen 1950) in Christopherja Stokowskega (rojen 1955).

Par se je ločil oktobra 1955. Tretjič se je poročila 28. avgusta 1956 z režiserjem Sidneyjem Lumetom, od njega se je ločila avgusta 1963. Zadnjič se je poročila s pisateljem Wyattom Emoryjem Cooperjem, s katerim ima dva sinova, Carterja Vanderbilta Cooperja (1965-1988) in Andersona Cooperja (1967).

Znana je postala zaradi svojih slik, ki jih je večkrat razstavljala. Njena dela sta okoli leta 1968 odkupila in licencirala Hallmark – izdelovalec izdelkov iz papirja in Bloomcraft – izdelovalec tkanin. Vanderbiltova je začela risati le za tkanine, kristal, porcelan in jedilni pribor.

V petdesetih letih je postala modna ikona, znana po tem, da je vedno oblečena v elegantne kostime oblikovalcev filmskega studia Twentieth-Century, med katerimi ji je bil eden najljubših Mainbocher. V sedemdesetih je pod svojim imenom na trg poslala modna očala, parfume in oblačila.

Sprva je ime Vanderbilt posodila korporaciji Murjani, ki ga je uporabila, ko je izdala modno linijo bluz in srajc. Leta 1979 je Murjani predlagal uvedbo linije džinsa, ki bi nosil znamko Vanderbilt. Gloria je znamko zelo uspešno promovirala, hlače pa so bile bolj prilegajoče kot vse druge kavbojke. Njeno ime je bilo natisnjeno na zadnjem delu in se je pojavilo v seriji tv-oglasov.

Napisala je tudi tri knjige: Once upon a Time: A True Story; A Mother's Story: Telling the story of her son Carter's death in It Seemed Important at the Time: A Romance Memoir.

Leta 1431 je umrl papež Martin V., s pravim imenom Otto di Colonna. Rodil se je leta 1368, za papeža pa je bil izvoljen leta 1417.

Leta 1472 je Škotska anektirala Orkney in Shetlandsko otočje.

Leta 1513 je umrl danski kralj Christian II.

Leta 1547 so v westminstrski opatiji okronali Edwarda VI. za angleškega kralja.

Leta 1725 so v New Hampshireu poročali o prvem primeru skalpiranja.

Leta 1790 je na Dunaju umrl Jožef II. Od leta 1765 do smrti je bil cesar in soregent v habsburških deželah.

Leta 1810 so usmrtili tirolskega patriota in vodjo upora proti Napoleonu Andreasa Hoferja.

Leta 1835 je čilsko mesto Concepcion uničil potres.

Leta 1873 so na univerzi v San Franciscu ustanovili prvo šolo za medicinsko osebje.

Leta 1881 se je rodil nemški filozof Nicolai Hartmann, ki velja za enega zadnjih velikih sistematikov v filozofiji našega stoletja (umrl leta 1950).

Leta 1886 se je rodil madžarski revolucionar Bela Kun, ustanovitelj madžarske komunistične partije in voditelj revolucije leta 1919. Ustreljen je bil leta 1939.

Leta 1901 se je rodil egiptovski predsednik Muhammad Naguib.

Leta 1904 se je rodil premier Sovjetske zveze Aleksej Kosigin.

Leta 1907 je umrl francoski kemik Henri Moissan, ki je leta 1906 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1916 je umrl španski pisatelj in mirovnik, dobitnik Nobelove nagrade za mir Klas Pontus Arnoldson.

Leta 1920 je umrl ameriški polarni raziskovalec Robert Edwin Peary.

Leta 1923 se je rodil gvajanski predsednik Forbes Burnham.

Leta 1924 se je rodila ameriška modna oblikovalka Gloria Vanderbilt.

Leta 1937 se je rodil nemški kemik in Nobelov nagrajenec Robert Huber.

Leta 1943 se je začel mehiški vulkan Paricutin pripravljati k izbruhu.

Leta 1944 je norveško odporniško gibanje potopilo trajekt s tovorom težke vode iz Vemorka.

Leta 1949 se je rodila češka smučarka in manekenka Ivana Trump.

Leta 1953 je umrl italijanski ekonomist, politik in premier Francesco Saverio Nitti.

Leta 1954 se je rodila ameriška pripadnica višjega sloja, ki so jo ugrabili in od njenega očeta zahtevali visoko odkupnino, Patty Hearst.

Leta 1962 je astronavt John H. Glen kot prvi Američan v vesoljski kapsuli Mercury trikrat obkrožil Zemljo. Za to je potreboval štiri ure in 55 minut.

Leta 1965 je vesoljsko plovilo Ranger 8 strmoglavilo na Luno, pred tem pa jo je fotografiralo.

Leta 1966 se je rodila ameriška manekenka in igralka Cindy Crawford.

Leta 1972 je umrla nemška fizičarka in Nobelova nagrajenka Maria Goeppert-Mayer.

Leta 1975 je bila Margaret Thatcher izvoljena za voditeljico britanske konservativne stranke. Bila je prva ženska na takšnem položaju.

Leta 1976 je umrl francoski sodnik in Nobelov nagrajenec za mir René Cassin.

Leta 1987 je v Salt Lake Cityju v neki računalniški trgovini eksplodirala bomba.

Leta 1988 je skupščina avtonomne pokrajine Gorski Karabah izglasovala odcepitev od Azerbajdžana.

Leta 1992 je v CNN-jevi oddaji Larry King Live Ross Perot oznanil, da bo kandidiral na ameriških predsedniških volitvah.

Leta 1993 je v 76. letu starosti umrl italijanski avtomobilski konstruktor Ferruccio Lamborghini.

Leta 2001 je FBI aretiral svojega agenta Roberta Hanssena in ga obtožil, da je 15 let vohunil za Rusijo.

Leta 2002 je bilo v požaru na vlaku v Egiptu ranjenih več kot 65 ljudi, najmanj 370 pa jih je umrlo.

Leta 2003 je v nekem nočnem klubu na Rhode Islandu v ZDA v požaru umrlo okoli 100 ljudi, več kot 200 pa jih je bilo ranjenih.

Leta 2005 je Španija kot prva članica Evropske unije na referendumu glasovala o evropski ustavi.