Njeno celotno ime je Gisele Caroline Nonnenmacher Bündchen. Njena starša sta Valdir in Vânia Bündchen, oba pa imata nemške prednike. Gisele ima pet sester − Raquel, Grazielo, Patrício, Gabrielo in Rafaelo. Patricia in Gisele sta dvojajčni dvojčici.

Ko je Gisele hodila v šolo, so jo prijatelji klicali Olívia Palito (portugalsko za Olivo, prijateljico risanega junaka Popaja) in Saracura (vrsta ptiča z dolgimi nogami). V šoli je Gisele rada igralka odbojko in je celo razmišljala o profesionalni karieri odbojkarice za brazilsko moštvo Sogipa. Našli so jo, ko je nekoč obiskala restavracijo McDonalds.

Leta 1993 se je 13-letna Gisele udeležila tečaja za manekenke Dilsona Steina, skupaj z njo pa sta se tečaja udeležili še njeni sestri Patrícia in Gabriela. Njihova mati je namreč vztrajala, da si Gisele popravi držo. Maja 1993 se je skupaj s še 49 dekleti pokazala agentom modne agencije Elite v São Paulu. 20. avgusta 1993 so jo med tekmo odbojke v Porto Alegru iz agencije Elite “ugrabili” in jo odpeljali na državno tekmovanje za Elite Look of the Year. Uvrstila se je na drugo mesto, na svetovnem tekmovanju na Ibizi pa je bila četrta.

Še kot najstnica se je preselila v New York, kjer je debitirala na tednu mode in takoj zaslovela. Od tedaj je nastopala za več modnih hiš, med drugim za Valentino, Zara, Bvlgari, Tommy Hilfiger, Chloé, Celine, Versace, Christian Dior, Michael Kors, Ralph Lauren, Victoria's Secret, Dolce & Gabbana in Louis Vuitton. Pojavila se je na naslovnicah revij Allure, Marie Claire, Vogue, Harper’s Bazaar, Arena in Rolling Stone.

Njene mere so 86-61-86, velika je 178 centimetrov in tehta 57 kilogramov. Oči ima modre barve, lase svetlo rjave. Novembra 2005 se je razšla z igralcem Leonardom DiCapriom, trenutno pa prijateljuje z deskarjem na valovih Kellyjem Slaterjem. V filmu Taksi je zaigrala leta 2004. Ima tudi svojo znamko čevljev, ki jih je poimenovala Ipanema Gisele Bündchen.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1031 je umrl francoski kralj Robert II.

Leta 1304 je Edvard I. zatrl še zadnji upor na gradu Stirling.

Leta 1774 se je rodil francoski maršal in guverner Ilirskih provic Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont.

Leta 1810 je Kolumbija razglasila neodvisnost od Španije.

Leta 1833 so nasprotniki mormonov med tiskanjem uničili Knjigo zapovedi.

Leta 1866 je avstrijska mornarica pod poveljstvom admirala Wilhelma von Tegethofa, rojenega Mariborčana, v bitki pri Visu premagala močnejše italjansko ladjevje.

Leta 1866 je v Selasci umrl nemški matematik Georg Fridriech Bernhard Riemann, ki je s svojim delom odprl nove smeri razvoja matematike in njene uporabe v fiziki in mehaniki. Veliko matematičnih pojmov so poimenovali prav po njem. Utiral je mnoga nova pota, razvijal je teorijo analitičnim funkcij s sredstvi geometrije, teorijo algebrskih funkcij in integralnih računov. Njegova geometrija je temelj splošne teorije relativnosti.

Leta 1871 se je Britanska Kolumbija pridružila kanadski konfederaciji.

Leta 1877 je vojska zatrla delavske nemire v Baltimoru, pri čemer je umrlo devet ljudi.

Leta 1881 se je siouški poglavar Sedeči bik skupaj z zadnjimi bojevniki predal ameriški vojski.

Leta 1903 je umrl papež Leon XIII., s pravim imenom Gioacchino Pecci.

Leta 1917 so predstavniki Srbov, Hrvatov in Slovencev podpisali krfsko deklaracijo, s katero so ustanovili parlamentarno monarhijo.

Leta 1919 se je v Tuakau rodil novozelanski častnik, raziskovalec in alpinist sir Edmund Percival Hillary.

Leta 1923 se je v Trbovljah začela splošna rudarska stavka. Stavkajoči so zahtevali zvišanje mezd. V stavki je sodelovalo 9.400 rudarjev Trboveljske premogokopne družbe. Stavko so s pomočjo orožnikov in vojakov zlomili šele 17. septembra.

Leta 1923 je bil v Parralu ubit mehiški revolucionar in vodja gverilskega gibanja v Mehiki Doroteo Arango Arámbula, bolj znan kot Francisco »Pancho« Villa.

Leta 1926 je umrl poljsko-ruski boljševik Feliks Edmundovič Dzeržinski.

Leta 1925 se je rodil francoski ekonomist in politik Jacques Delors.

Leta 1932 se je rodil nemški politik Otto Schily.

Leta 1937 je umrl italijanski elekroinženir in izumitelj Guglielmo Marconi, ki je leta 1909 prejel Nobelovo nagrado. Raziskoval je v radijski tehniki in ima velike zasluge pri razvoju telekomunikacij. Začel je eksperimentirati z brezžičnim oddajanjem. Njegovi prvi poskusi, ki jih naredil, so združena predhodna znanja Herza, Tesle in drugih. Predvidel je možnost komercialne uporabe novih tehnologij in zato že leta 1898, potem ko se je na povabilo Združenega kraljestva preselil v Anglijo, ustanovil podjetje Marconi Wireless Telegraph Company. Na Otoku je z dobrim trženjem svojega imena in ob izdatni podpori države, ki se je že zavedala pomena primata v novi tehnologiji, hkrati pa je v njej videla tudi praktičen pomen v povezavi s svojimi kolonijami, postavil laboratorij in eksperimentiral z oddajanjem morsejevih znakov. Dolgo časa njegovi signali niso presegali dosega 50 kilometrov, kar pa je zadoščalo, da je svoje prve aparate prodajal angleški kraljici. Leta 1901 je Marconiju končno uspel veliki met, brezžični prenos signala SOS prek Atlantskega oceana, s tem pa se je v zgodovino zapisal kot začetnik radijske tehnike. Za svoj prispevek je leta 1909 dobil Nobelovo nagrado, Nikola Tesla pa štirideset let pozneje sodno priznanje, da so bili nekateri ključni Marconijevi patenti pravzaprav njegovo delo.

Leta 1942 je Rdeča armada odbila nemški napad pri Voronežu na Donu.

Leta 1942 so nemški okupatorji požgali vas Hrastnik na južnem pobočju Limbarske gore. Tako so hoteli uničiti tamkajšnjo posebno učinkovito organizacijo Osvobodilne fronte.

Leta 1944 je skupina nemških generalov in politikov organizirala atentat na Hitlerja, vendar akcija ni uspela. Poskus oficirskega puča in atentatu na Hitlerja je vodil Stauffenberg. Atentat in puč so zarotniki izvedli 20. julija 1944, vendar je bil poskus neuspešen. Povračilni ukrepi so bili izredno hudi. Hitler je dal pobiti več kot 500 pučistov, med njim pet feldmaršalov in 56 generalov, 49 visokih častnikov pa je naredilo samomor.

Leta 1951 je bil v Jeruzalemu izveden atentat na jordanskega kralja Abdulaha I., ki je zaradi posledic napada umrl.

Leta 1960 je Šrilančanka Sirimavo Bandaranaike postala prva ženska predsednica vlade na svetu.

Leta 1969 sta Neil Armstrong in Edwin Aldrin kot prva človeka stopila na Luno. Apollo 11 so izstrelili 16. julija 1969 ob 14.32 po takratnem srednjeevropskem času s pomočjo supertežke nosilne rakete Saturn 5. Človek je na Luni prvič pristal 20. julija 1969 ob 21:17:40 po srednjeevropskem času. Armstrong je ročno vodil plovilo in iskal primerno mesto za pristanek zunaj kraterja. Lunarni modul je po pristanku imel le še za 10 do 40 sekund goriva, namenjenega pristajalnim manevrom. Vse se je vendarle končalo srečno. Neil je na površje Lune stopil 21. julija 1969 ob 3:56:20 po srednjeevropskem času . Prve besede človeka na Luni so bile: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo". Dvajset minut se je Armstrong po Luninih tleh sprehajal sam, nato pa mu je po isti poti sledil še Edwin Aldrin. Prvi sprehod dveh vesoljcev na drugem nebesnem telesu je trajal dve uri in 32 minut.

Leta 1974 so turške enote vdrle na Ciper.

Leta 1979 je natanko ob deseti obletnici prvega človeka na Luni na površino Marsa prispela vesoljska ladja Viking 1. Viking 1 je bil izstreljen na Cape Canaveralu na Floridi 20. avgusta 1975 na raketi Titan. Sonda je prišla v Marsovo orbito 19. junija 1976, lander pa je pristal 20. julija 1976 na zahodnih pobočjih Chryse Planitie. Kmalu je začel programirano iskanje marsovskih mikroorganizmov in poslal nazaj neverjetne barvne panorame okolice. Lander je pristal na polju rdečega peska in balvanov, ki se je raztezalo dlje, kot je kamera lahko posnela.

Leta 1982 je Irska republikanska armada v Londonu izvedla bombni napad , v katerem je umrlo osem ljudi in sedem konj.

Leta 1985 so nedaleč od Key Westa na Floridi odkrili potopljeno špansko ladjo Nuestra Senora de Atocha iz leta 1622.

Leta 1989 je burmanski vojaški režim zaprl voditeljico opozicije Ang San Su Či, dobitnico Nobelove nagrade za mir.

Leta 1992 je Václav Havel odstopil z mesta češkoslovaškega predsednika.

Leta 1992 so iz Atlantskega oceana izvlekli ostanke vesoljskega plovila Mercury 4.

Leta 2001 je umrl italijanski aktivist Carlo Giuliani.