Je mestic, njegova starša pa sta bila učitelja v Manaututu, ki je bil tedaj del Portugalskega Timorja. Xanana je obiskoval jezuitsko srednjo šolo v Diliju, ki jo je zaradi finančnih razlogov zapustil pri 16 letih.

Nato opravljal več različnih del, šolanje pa je nadaljeval v večerni šoli. Leta 1965 je spoznal svojo prvo ženo Emilio Batista. Leto kasneje je dobil službo v javni upravi in nadaljeval šolanje, ki pa ga je moral prekiniti leta 1968, ko so ga vpoklicali v portugalsko vojsko. V vojski je bil tri leta in dosegel je čin desetarja. V tem času se je poročil z Emilio in rodila pa sta se jima dva otroka, sin Eugenio in hči Zenilda.

Leta 1971 se je včlanil v nacionalistično organizacijo, ki jo je vodil José Ramos Horta. Naslednja tri leta se je dejavno udeleževal mirovnih protestov, naperjenih proti kolonialnemu sistemu. Leta 1974 se je na Portugalskem zgodil prevrat, s tem pa se je začela dekolonializacija Portugalskega Timorja. Na Timorju so pripravili načrte, da bi imeli leta 1978 volitve, na katerih bi glasovali tudi o neodvisnosti. Leta 1975 so Gusmãa aretirali in zaprli, izpustili pa so ga konec tega leta.

28. novembra 1975 so v državi razglasili neodvisnost, Gusmão pa je bil zadolžen, da ceremonijo posname. Le devet dni kasneje je Indonezija napadla Vzhodni Timor. Gusmão je bil tedaj na obisku pri prijateljih in je naslednjih nekaj dni iskal družino. Ko je Indonezija imenovala začasno oblast, je Gusmão organiziral upor, ki je nazadnje pripeljal do zmage in osvoboditve izpod indonezijske nadoblasti. Novembra 1992 so ga Indonezijci ujeli, mu sodili in ga obsodili na dosmrtno ječo. Do leta 1999, ko so ga izpustili, je Gusmão uspešno vodil upornike iz zapora. V tem času so ga večkrat obiskali predstavniki OZN-ja.

30. avgusta 1999 so na Vzhodnem Timorju izvedli referendum, na katerem je večina prebivalstva izglasovala neodvisno državo. Po izpustitvi iz zapora ga je OZN imenoval za najvišjega predstavnika med osebjem organizacije, ki je prevzela oblast nad tem delom sveta do leta 2002. Leta 2001 so ga izvolili za predsednika, prisegel pa je 20. maja naslednje leto, ko je država tudi uradno postala neodvisna. Gusmão je napisal avtobiografijo z naslovom To Resist is to Win. Zdaj je poročen z Avstralko Kirsty Sword, ki jo je spoznal v zaporu v Džakarti in s katero ima tri otroke – Alexandra, Kayja Oloka in Daniela.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 1214 je bila izdana listina o univerzi v Oxfordu.

Leta 1597 je zaradi skorbuta umrl nizozemski polarni raziskovalec, pomorščak in kartograf Willem Barents. Na svojem tretjem potovanju, maja 1596, je iskal prehod na severu in odkril Spitsberge in jih zasedel v imenu holandske krone. Na prvo pot se je odpravil leta 1594, ko so za odpravo zbrala denar holandska mesta.

Leta 1763 se je rodil irski domoljub Theobald Wolfe Tone.

Leta 1789 je 557 predstavnikov francoskega tretjega stanu opravilo prisego na teniškem igrišču, ki velja za odločilni korak k francoski revoluciji.

Leta 1819 je parnik Savannah priplul v Liverpool in tako postal prva ladja, ki je preplula Atlantik.

Leta 1837 je po smrti kralja Velike Britanije in Irske in Hannovra Wilhelma IV., ki je umrl 20. 6. 1837, prestol zasedla njegova nečakinja, angleška kraljica Viktorija, ki je vladala do leta 1901.

Leta 1863 je Zahodna Virginija postala 35. ameriška zvezna država.

Leta 1877 je Alexander Graham Bell v Hamiltonu (Ontario, Kanada) uvedel prvo storitev komercialne telefonije na svetu.

Leta 1899 se je rodil francoski upornik Jean Moulin.

Leta 1920 se je v Vukovarju začel kongres Socialistične delavske stranke Jugoslavije, na katerem je stranka spremenila ime v Komunistično partijo Jugoslavije.

Leta 1923 je Francija sporočila, da bo zasedla Porurje in prisilila Nemčijo k plačevanju vojne odškodnine.

Leta 1928 je med sejo ljudske skupščine prišlo do streljanja. Pri tem je poslanec Narodne radikalne stranke streljal na poslanca Hrvatske seljačke stranke. V skupščinski dvorani v Beogradu je umrl Djuro Besariček, med prevozom v bolnišnico pa Pavle Radić. Vodja HSS-a Stjepan Radić je zaradi ran umrl dan pozneje.

Leta 1933 je v Arhangelsku umrla nemška političarka, učiteljica, pisateljica in gonilna sila v socialističnem ženskem gibanju, Klara Zetkin. Novembra 1918 je soustanovila Spartakovo zvezo in od leta 1920 do 1933 je bila komunistična poslanka. Zveza je ime dobila po voditelju upornih sužnjev v starem Rimu. Že 27. januarja 1919 so izdali prvo številko glasila Spartakova pisma, ki je med vojaki in delavci širilo protivojno propagando. Kljub nasprotovanju Stalinu je od leta 1924 živela največ časa v Moskvi, kjer je vodila ženski sekretariat tretje internacionale.

Leta 1944 so zahodni zavezniki po uspešni invaziji na Normandijo zavzeli francosko pristaniško mesto Cherbourg. Invazija na evropsko celino je tako kljub krčevitemu nemškemu odporu dosegla svoj namen.

Leta 1944 je bila s sprejetjem ustanovne listine v kongresu ZDA ustanovljena Cia (Central Intelligence Agency).

Leta 1944 je Rdeča armada zavzela Viborg.

Leta 1947 so ameriškega gangsterja judovskega rodu Benjamina »Bugsyja« Siegela ubili na njegovem domu v Beverly Hillsu. Siegel je mafijski denar vložil v gradnjo hotela v Las Vegasu, zaradi česar so ga tudi ubili, saj je za gradnjo porabil preveč denarja. Bugsy ni nikoli videl sadu svojega dela.

Leta 1956 je v strmoglavljenju venezuelskega letala v Atlantski ocean v bližini obale New Jerseyja umrlo 74 ljudi.

Leta 1958 je umrl nemški kemik Kurt Alder, ki je leta 1950 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Leta 1960 sta afriški državi Mali in Senegal postali neodvisni.

Leta 1963 so se ZDA in Sovjetska zveza v Ženevi dogovorile, da bodo vzpostavile neposredno telefonsko zvezo med Belo hišo in Kremljem - rdeči telefon. Za zvezo so se dogovorile ob napetostih, ki so nastale med kubansko krizo.

Leta 1970 je umrl indonezijski državnik Ahmed Sukarno, ki je leta 1945 po uspešnem boju proti Nizozemcem oklical neodvisno Indonezijo. Predsednik države, sicer pa eden od pobudnikov gibanja neuvrščenih, je bil do leta 1966, ko je ga v državnem udaru zamenjal Suharto. Ahmed Sukarno se je rodil leta 1901.

Leta 1973 se je po 18-letnem izgnanstvu v domovino vrnil nekdanji argentinski predsednik Juan Peron.

Leta 1977 je bila po transaljaškem naftovodu poslana prva pošiljka nafte.

Leta 1990 je nemški parlament sprejel odločitev o selitvi prestolnice iz Bonna v Berlin.

Leta 1990 je bil odkrit asteroid Eureka.

Leta 2001 je Pervez Mušaraf postal pakistanski predsednik.