Po študiju humanističnih ved na jezuitski šoli je začel študirati stavbarstvo na Katoliški univerzi v Louvainu.

Leta 1914 na začetku 1. svetovne vojne je študij odložil in se prostovoljno javil v belgijsko vojsko. Po vojni je začel študirati fiziko in matematiko in se pripravljal za duhovniški poklic.

Doktoriral je leta 1920 pod Poussinovim mentorstvom z nalogo Aproksimacija funkcij več realnih spremenljivk. Leta 1922 je bil posvečen v duhovnika. Leta 1923 je obiskal Univerzo v Cambridgeu, kjer ga je Eddington uvedel v sodobno zvezdno astronomijo in numerično analizo. Naslednje leto je obiskal observatorij kolidža Harvard, kjer je Shapley raziskoval meglice.

Na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa je zaprosil za overitev svojega doktorata znanosti. Leta 1925 je postal profesor na Univerzi v Louvainu. Izdelal je kozmološko teorijo o praeksploziji Vesolja. Imenoval jo je domneva prvobitnega atoma.

Einstein je verjel v model mirujočega stanja vesolja, Lemaître pa je menil, da so kozmični žarki ostanki tega dogodka. Danes vemo, da izvirajo iz naše galaksije. Ocenil je starost vesolja na od 10 do 20 milijard let, kar se sklada s sodobnimi spoznanji.

Najzanimivejša stran njegovih ugotovitev je, da so bile galaksije tem bliže druga drugi, čim dlje v preteklost gremo. Na začetku so bile stinsnjene v nekakšno kozmično jajce oziroma v supet atom, ki je vseboval vso gmoto vesolja. To kozmično jajce je eksplodiralo v veliki eksploziji – Veliki pok.

Lemaitre je umrl kot predsednik Pontifikalne akademije znanosti v Rimu. Lemaître se je rodil 17. julija 1894.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 1214 je bila izdana listina o univerzi v Oxfordu.

Leta 1597 je zaradi skorbuta umrl nizozemski polarni raziskovalec, pomorščak in kartograf Willem Barents. Na svojem tretjem potovanju, maja 1596, je iskal prehod na severu in odkril Spitsberge in jih zasedel v imenu holandske krone. Na prvo pot se je odpravil leta 1594, ko so za odpravo zbrala denar holandska mesta.

Leta 1763 se je rodil irski domoljub Theobald Wolfe Tone.

Leta 1789 je 557 predstavnikov francoskega tretjega stanu opravilo prisego na teniškem igrišču, ki velja za odločilni korak k francoski revoluciji.

Leta 1819 je parnik Savannah priplul v Liverpool in tako postal prva ladja, ki je preplula Atlantik.

Leta 1837 je po smrti kralja Velike Britanije in Irske in Hannovra Wilhelma IV., ki je umrl 20. 6. 1837, prestol zasedla njegova nečakinja, angleška kraljica Viktorija, ki je vladala do leta 1901.

Leta 1863 je Zahodna Virginija postala 35. ameriška zvezna država.

Leta 1877 je Alexander Graham Bell v Hamiltonu (Ontario, Kanada) uvedel prvo storitev komercialne telefonije na svetu.

Leta 1899 se je rodil francoski upornik Jean Moulin.

Leta 1920 se je v Vukovarju začel kongres Socialistične delavske stranke Jugoslavije, na katerem je stranka spremenila ime v Komunistično partijo Jugoslavije.

Leta 1923 je Francija sporočila, da bo zasedla Porurje in prisilila Nemčijo k plačevanju vojne odškodnine.

Leta 1928 je med sejo ljudske skupščine prišlo do streljanja. Pri tem je poslanec Narodne radikalne stranke streljal na poslanca Hrvatske seljačke stranke. V skupščinski dvorani v Beogradu je umrl Djuro Besariček, med prevozom v bolnišnico pa Pavle Radić. Vodja HSS-a Stjepan Radić je zaradi ran umrl dan pozneje.

Leta 1933 je v Arhangelsku umrla nemška političarka, učiteljica, pisateljica in gonilna sila v socialističnem ženskem gibanju, Clara Zetkin. Novembra 1918 je soustanovila Spartakovo zvezo in od leta 1920 do 1933 je bila komunistična poslanka. Zveza je ime dobila po voditelju upornih sužnjev v starem Rimu. Že 27. januarja 1919 so izdali prvo številko glasila Spartakova pisma, ki je med vojaki in delavci širilo protivojno propagando. Kljub nasprotovanju Stalinu je od leta 1924 živela največ časa v Moskvi, kjer je vodila ženski sekretariat tretje internacionale.

Leta 1944 so zahodni zavezniki po uspešni invaziji na Normandijo zavzeli francosko pristaniško mesto Cherbourg. Invazija na evropsko celino je tako kljub krčevitemu nemškemu odporu dosegla svoj namen.

Leta 1944 je bila s sprejetjem ustanovne listine v kongresu ZDA ustanovljena Cia (Central Intelligence Agency).

Leta 1944 je Rdeča armada zavzela Viborg.

Leta 1947 so ameriškega gangsterja judovskega rodu Benjamina »Bugsyja« Siegela ubili na njegovem domu v Beverly Hillsu. Siegel je mafijski denar vložil v gradnjo hotela v Las Vegasu, zaradi česar so ga tudi ubili, saj je za gradnjo porabil preveč denarja. Bugsy ni nikoli videl sadu svojega dela.

Leta 1956 je v strmoglavljenju venezuelskega letala v Atlantski ocean v bližini obale New Jerseyja umrlo 74 ljudi.

Leta 1958 je umrl nemški kemik Kurt Alder, ki je leta 1950 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Leta 1960 sta afriški državi Mali in Senegal postali neodvisni.

Leta 1963 so se ZDA in Sovjetska zveza v Ženevi dogovorile, da bodo vzpostavile neposredno telefonsko zvezo med Belo hišo in Kremljem - rdeči telefon. Za zvezo so se dogovorile ob napetostih, ki so nastale med kubansko krizo.

Leta 1970 je umrl indonezijski državnik Ahmed Sukarno, ki je leta 1945 po uspešnem boju proti Nizozemcem oklical neodvisno Indonezijo. Predsednik države, sicer pa eden od pobudnikov gibanja neuvrščenih, je bil do leta 1966, ko je ga v državnem udaru zamenjal Suharto. Ahmed Sukarno se je rodil leta 1901.

Leta 1973 se je po 18-letnem izgnanstvu v domovino vrnil nekdanji argentinski predsednik Juan Peron.

Leta 1977 je bila po transaljaškem naftovodu poslana prva pošiljka nafte.

Leta 1990 je nemški parlament sprejel odločitev o selitvi prestolnice iz Bonna v Berlin.

Leta 1990 je bil odkrit asteroid Eureka.

Leta 2001 je Pervez Mušaraf postal pakistanski predsednik.