Slovenski pesnik in vojskovodja Rudolf Maister - Vojanov se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku. Umrl pa je 26. julija 1934 v Rakeku.

Oče Franc in mati Frančiška sta imela tri sinove: Arturja (1868), Ernesta (1871) in najmljašega Rudolfa. Ko je dopolnil tri leta, mu je umrl oče. Osnovno šolo je obiskoval najprej v Mengšu, nato pa v Kranju. Leta 1885 je začel obiskovati kranjsko nižjo gimnazijo in jo končal pet let kasneje.

Po očetovi smrti je za mladega Rudolfa skrbel stric Lovrenc, ki ga je navduševal nad vojaškim poklicem. Njegove intelektualne sposobnosti in tudi izjemne športne lastnosti (bil je telovadec, sabljač, plavalec, smučar) so mu omogočile napredovanje na različnih vojaških šolah in službenih mestih.

Leta 1907 se je izpopolnjeval v Gradcu
Leta 1894 je na Dunaju končal domobransko kadetnico in bil imenovan za kadeta ter naslovnega vodjo čete. Po opravljeni kadetnici so ga vključili v domobranski bataljon v Ljubljani, 1. oktobra 1894 pa v pehotni polk v Celovcu. 1. novembra 1895 je bil imenovan za poročnika. Kot častnik je služboval in spoznaval različne kraje ter dežele habsburške monarhije. Pozneje mu je to koristilo pri bojih za severno mejo ter pri določitvi meje z Avstrijo in Italijo.

Leta 1903 se je šolal v armadni strelski šoli v Brucku na Leithi in se usposobil za orožarskega častnika. Leta 1907 se je izpopolnjeval na častniški šoli v Gradcu in napredoval v stotnika. 1. novembra 1908 so Maistra kazensko premestili v Przemysl v Galiciji in ga vključili v 18. domobranski polk. Na napornih vojaških vajah je zbolel za močno pljučnico, zato so ga poslali na zdravljenje v Dalmacijo in v zdravilišče blizu Kaira v Egiptu.

Po okrevanju so Maistra leta 1913 premestili v črno vojsko, postal je poveljnik izpostave v Celju. Med vojaškim službovanjem se je poročil z Marico Stergarjevo. S svojim znanjem francoščine je kasneje pomagala možu pri pogovorih s častniki antante v Mariboru. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, Hrvoj (1905) in Borut (1908).

1. julija so ga imenovali za stalnega poveljnika
7. decembra 1914 so premestili Maistra v Maribor in mu določili mesto referenta pri okrožnem poveljstvu črne vojske v Mariboru. 21. junija 1916 je postal začasni poveljnik okrožnega poveljstva črne vojske v Mariboru. Zaradi ovadbe nemških nacionalistov so ga 8. marca 1917 premestili v Gradec, kjer so ga povišali v majorja. Pozneje se je vrnil v Maribor, 1. julija 1917 so ga imenovali za stalnega poveljnika črne vojske številka 26, kjer je bil do razpada monarhije. 30. oktobra 1918 je mariborski nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del Nemške Avstrije.

1. novembra 1918 je major Rudolf Maister v vojašnici 26. strelskega polka v Melju pred mestnim poveljnikom podpolkovnikom Antonom Holikom in zbranimi častniki odločno izjavil: »Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za jugoslovansko posest in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.«

Po sestanku je zbranim slovenskim vojakom in častnikom razložil, da je prevzel vrhovno poveljstvo v mestu, in jih prosil, naj ostanejo z njim, ker jih nova država potrebuje. Še tisti dan so bile vse vojašnice in drugi pomembni objekti ter mesto Maribor pod Maistrovo vojaško oblastjo. Tudi Narodni svet je prevzel upravo na slovenskem Štajerskem, majorju Rudolfu Maistru pa je podelil naziv general.

Presenečeni Nemci so si kmalu opomogli in so od Narodnega sveta ter generala Maistra izsilili ustanovitev varnostne straže. 3. novembra 1918 je nastala zelena garda ali t. i. Schutzwehr. General Maister se je odločil za vojaški ukrep. 9. novembra 1918 je razglasil mobilizacijo. Temu so nasprotovali Nemci, pa tudi narodna vlada v Ljubljani.

Prva redna slovenska vojska
V nekaj tednih je Maister zbral vojsko približno 4.000 mož. 20. novembra 1918 so ustanovili mariborski pešpolk. Z njim je nastala prva redna slovenska vojska s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem. 23. novembra 1918 je ob 4. uri zjutraj Maister prehitel Nemce in razorožil zeleno gardo. 27. novembra 1918 so Maistrove enote zasedle Špilje, nato pa še Radgono, Cmurek, Lučane, Radlje in Muto. Malgajeva skupina iz Celja je zasedla Mežiško dolino, nato pa Pliberk in Velikovec.

Enota iz Ljubljane je zasedla Dravograd, Labot in Šentpavel. Vojaška akcija je potekala skladno s pogodbo, ki sta jo 27. novembra 1918 podpisala polkovnik Rudolf Passy in general Rudolf Maister. 14. januarja 1919 so potekali boji pri Lučanah, 4. februarja 1919 pa v Radgoni. 13. februarja je bilo podpisano premirje.

27. januarja 1919 je prišla v Maribor ameriška vojaška delegacija pod vodstvom podpolkovnika Shermana Milesa. Z generalom Maistrom so se pogovarjali o določitvi meja. O novih mejah je odločal Vrhovni svet (ZDA, Anglija, Francija, Italija, Japonska) prvič februarja 1919 in Slovencem ni bil naklonjen.

Leta 1923 so ga prisilno upokojili
Konec maja 1919 se je začela jugoslovanska ofenziva na Koroškem. General Maister je skupaj s srbskimi častniki uspešno vodil labotski odred in po zmagi prevzel poveljstvo koroškega obmejnega poveljstva v coni A plebiscitnega ozemlja. 18. septembra 1919 se je moral Maister skupaj s svojimi policijskimi silami umakniti iz cone, ker bi lahko vplival na izid plebiscita 10. oktobra 1920. Od leta 1921 do leta 1923 je bil predsednik komisije za razmejitev z Italijo. Leta 1923 so ga prisilno upokojili kot divizijskega generala in ga odlikovali z redom belega orla z mečem III. stopnje.

Drugi dogodki na današnji dan...

Leta 1272 je princ Edvard postal angleški kralj. Predtem je 16. novembra umrl njegov oče Henrik III.

Leta 1407 sta Ivan, burgundski vojvoda, in Ludvik Valoisški, vojvoda Orleanski, podpisala premierje.

Leta 1620 se je rodila Peregrine White, prva Angležinja, rojena v koloniji Massachusetts.

Leta 1662 je umrl guverner španske Nizozemske, avstrijski nadvojvoda Leopold Wilhelm.

Leta1700 je v bitki pri Narvi švedski kralj Karl XII. premagal ruskega carja Petra Velikega.

Leta 1737 je umrla žena angleškega kralja Georgea II. Caroline Ansbachška.

Leta 1761 se je rodil papež Pij VIII., s pravim imenom Francesco Saverio Castigliani.

Leta 1789 je New Jersey kot prva ameriška zvezna država ratificirala ustavo.

Leta 1820 je 80-tonski kit glavač potopil ladjo Essex, ki je odplula na lov na kite iz Nantucketa v ameriški zvezni državi Massachusetts.

Leta 1873 so se Budim, Óbuda in Pešta združili v Budimpešto.

Leta 1889 se je rodil ameriški astronom Edwin Hubble.

Leta 1902 sta Henri Desgrange in njegov prijatelj, novinar Géo Lefevre, dobila idejo o ustanovitvi Tour de France, medtem ko sta kosila v pariški restavraciji Café de Madrid.

Leta 1914 se je rodil italijanski modni kreator Emilio Pucci.

Leta 1914 se je začela cerska bitka, z njo pa tudi vojna med Avstro-Ogrsko in Srbijo.

Leta 1917 je bila Ukrajina razglašena za republiko.

Leta 1925 se je rodil Robert Fitzgerald Kennedy, ameriški demokratski politik, brat ameriškega predsednika Johna. Tudi sam je bil leta 1968 žrtev atentata. Istega leta je bil tudi kandidat za predsednika Združenih držav Amerike.

Leta 1925 je umrla britanska kraljica Alexandra.

Leta 1934 je Turčija sprejela protikurdski zakon.

Leta 1936 je umrl španski politik José Antonio Primo de Rivera.

Leta 1940 je Madžarska pristopila k trojnemu paktu.

Leta 1945 je umrl angleški kemik in Nobelov nagrajenec Francis William Aston.

Leta 1945 se je v Nürnbergu začelo sojenje vrhovnim nacističnim voditeljem, za zločine, storjene med 2. svetovno vojno. Sodili so 24 nacistom in vse obsodili, dvanajsterico na smrtno kazen.

Leta 1947 se je angleška princesa Elizabeta poročila z poročnikom Philipom Mountbattnom v londonski opatiji Westminster.

Leta 1975 je umrl španski general in diktator Francisco Paulino Hermenegildo Teódulo Franco y Bahamonde Salgado Pardo de Andrade, bolj znan kot Francisco Franco, ki je bil na oblasti celih 36 let.

Leta 1936 je začel vstajo proti vladi Ljudske fronte, ki je prerasla v državljansko vojno in je trajala od leta 1936 do 1939. Od leta 1937 je bil vodja fašistične falange. Diktatorja Franca so imenovali tudi Caudillo.

Leta 1989 je med žametno revolucijo v Pragi protestiralo že približno petsto tisoč protestnikov.

Leta 1991 je bil sprejet zakon o denacionalizaciji.

Leta 1992 je v kapelici gradu Windsor izbruhnil požar, ki je trajal 15 ur. Huje je poškodoval severnozahodni del gradu. Zagorelo je, ko je svetilka prišla v stik z zaveso.

Leta 1993 je umrl ameriški general slovenskega rodu Ferdinand Chesarek.

Leta 1994 je angolska vlada v Zambiji podpisala protokol z uporniško skupino Unita in tako končala 19-letno državljansko vojno.

Leta 1998 je talibsko sodišče v Afganistanu razglasilo obtoženega Osamo bin Ladna za človeka brez greha. Obtožen je bil, da je podtaknil bombe v ameriški ambasadi v Keniji in Tanzaniji.

Leta 1999 je Kitajska lansirala prvo vesoljsko plovilo Šendžou.

Leta 2003 je v Carigradu eksplodiralo več bomb.

Leta 2003 je umrl prvi predsednik Centralnoafriške republike David Dacko.

Leta 2003 je policija aretirala Michaela Jacksona na osnovi obtožb o nadlegovanju otrok.