Svoboda se je rodil 25. novembra 1895 v Hroznatínu na Moravskem. Med prvo svetovno vojno je na vzhodni fronti dezertiral iz avstro-ogrske vojske in se v Rusiji nato boril na strani češkoslovaške legije.

Po koncu vojne je junak več bitk delal na očetovem posestvu, kasneje pa se je posvetil službi v vojski. Na začetku 30. let je predaval na vojaški akademiji, ko pa so Nemci leta 1939 napadli državo, je Svoboda postal član tajne podzemne organizacije Obrana národa.

Takrat naj bi tudi vzpostavil vezi z sovjetsko tajno službo. Junija 1939 je pobegnil na Poljsko, kjer je v Krakovu ustanovil prvo češkoslovaško vojaško četo. Kasneje je padel v roke Sovjetom, a je ušel gotovi smrti tako, da so njegovi stražarji na njegovo vztrajanje poklicali v Moskvo. Po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo je Svoboda postal vodja češkoslovaške vojske na vzhodni fronti. Takoj po vojni je postal minister za obrambo, razglašen pa je bil tudi za junaka vzhodne fronte. Februarja 1948 je vstopil v komunistično partijo Češkoslovaške in bil izvoljen v narodno skupščino.

Zaradi Stalinovega vpliva je bil leta 1950 izključen iz vojske. Tega leta je tudi opravljal dolžnosti premierja države. 30. marca 1968 je bil izvoljen za predsednika države, leta 1975 pa je bil prisiljen k upokojitvi, saj ni bil zaradi bolezni zmožen opravljati funkcije predsednika več kot leto dni. Umrl je štiri leta kasneje.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 357 pr. n. št. se je rodil makedonski kralj Aleksander Veliki, eden največjih zavojevalcev vseh časov. Njegov imperij je segal od Indije prek Perzije in Male Azije do Grčije in Makedonije. Na svojih pohodih si je podredil tudi Egipt. 13. junija 323 pr. n. št. je nenadoma umrl v Babilonu, ne da bi pred tem uredil nasledstvo.

Leta 480 pr. n. št. je združena grška vojska pod poveljstvom vojskovodje Temistokla v bitki pri Salamini v Egejskem morju odločilno premagala perzijsko vojsko, ki jo je vodil kralj Kserks. Z zmago so si Atene zagotovile premoč na morju.

Leta 1519 je iz seviljskega pristanišča izplul Fernando Magellan s petimi ladjami. Želel je obkrožiti svet, kar je uspelo le eni ladji. Magellan je med potovanjem umrl v spopadu z domorodci na otoku Muktan leta 1521, 18 članov njegove odprave pa se je po treh letih vrnilo v Španijo. To je bil dokaz za trditev, da je Zemlja okrogla in da kontinent, ki ga je odkril Kolumb, ni Indija.

Leta 1804 je umrl francoski astronom Pierre-Franšois-André Méchain.

Leta 1815 je umrl francoski geolog Nicolas Desmarest.

Leta 1870 je italijanska vojska vkorakala v Rim. V palačo Kvirinal se je vselil kralj Viktor Emanuel, papež Pij IX. pa se je preselil v Vatikan in razglasil, da je zapornik. S tem je bila končana združitev Italije.

Leta 1941 so nemški okupatorji požgali prvo slovensko vas Rašico, njene prebivalce pa izselili na Hrvaško in v Bosno.

Leta 1943 je Leon Rupnik postal predsednik pokrajinske uprave Ljubljanske pokrajine.

Leta 1944 je princ Charles postal regent Belgije.

Leta 1945 so jugoslovanski katoliški škofje izdali pastirsko pismo, v katerem so obsodili nedemokratično ravnanje novih oblasti do Katoliške cerkve.

Leta 1953 je umrl ameriški astronom Edwin Powell Hubble.

Leta 1955 je Sovjetska zveza priznala popolno samostojnost Nemške demokratične republike.

Leta 1960 je umrl ameriški patolog Ernest William Goodpasture.

Leta 1979 so v Centralnoafriškem cesarstvu odstavili vladarja Jeana-Bédela Bokasso, ki je pobegnil iz države. Novi vodja države, nekdanji predsednik David Dako, je državi vrnil status republike. Bokassa je izvedel vojaški udar že leta 1965, enajst let kasneje je ukinil republiko in se razglasil za cesarja. Po strmoglavljenju so ga obsodili na smrt, po vrnitvi v domovino pa na dosmrtni zapor. Leta 1993 so ga izpustili.

Leta 1979 je v Pragi umrl češki general in politik Ludvík Svoboda. Rodil se je 25. novembra 1895 v Hroznatinu na Moravskem. Najprej je opravljal naloge Častnika v vojski, pet let je bil obrambni minister, nato pa s presledki član Centralnega komiteja Komunistične partije Češke. Predsednik države je postal leta 1968 in je na tem položaju ostal sedem let.

Leta 1989 je F. W. de Klerk prisegel kot predsednik Južnoafriške republike.

Leta 1996 je umrl madžarski matematik Paul Erdös.

Leta 2000 je v Moskvi v 65. letu starosti umrl ruski vesoljec German Stepanovič Titov, drugi človek, ki je poletel v vesolje. German Titov je avgusta 1961 v vesoljski ladji Vostok 2 preživel 25 ur in ob tem Zemljo obkrožil 17-krat.