Leta 1937 je skupaj z Walterjem Normanom Haworthom prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Karrer se je rodil v Moskvi, njegovi starši so bili Paul Karrer in Julie Lerch, ki sta bila švicarska državljana.

Leta 1892 se je družina vrnila v domovino, Paul pa se je šolal na Wildeggu in jezikovni šoli v Lenzburgu, kjer je tudi maturiral leta 1908. Na univerzi v Zürichu je pod mentorstvom Alfreda Wernerja študiral kemijo in doktoriral.

Profesor Karrer
Po doktoratu je več let preživel kot asistent na kemijskem inštitutu. Nato se je skupaj s Paulom Ehrlichom zaposlil na Georg Speyer Hausu v Frankfurtu na Majni. Leta 1919 je postal profesor kemije in direktor na kemijskem inštitutu.

Njegove raziskave so bile osredotočene na kompleksne železove zmesi. Njegovo najpomembnejše delo pa je bilo posvečeno raziskavam rastlinske pigmentacije, posebno rumenim karotenoidom.

Čudoviti svet vitaminov
Dokazal je, da se kemijska struktura teh snovi v telesu spremeni v vitamin A. Pravilno je tudi zapisal formulo za betakaroten, predhodnika vitamina A.

To je bilo tudi prvič, da je kdor koli zapisal formulo kakšnega vitamina ali provitamina. Kasneje je ugotovil še strukturo vitamina C, svoje raziskave pa je razširil tudi na vitamin B2 in E.

Kemija rumenil
Njegov najpomembnejši doprinos h kemiji rumenil je identifikcija laktoflavina kot dela kompleksa in ne vitamina V2, kot so sprva menili.

Karrer je objavil več znanstvenih razprav in prejel več pomembnih nagrad. Bil je poročen, v zakonu pa sta se mu rodila dva sinova. Umrl je 18. junija 1971.

Leta 753 pr. n. št. je rimski učenjak in pisatelj Varro ta dan določil kot dan ustanovitve Rima. Kasnejši avtorji so ga prevzeli, tako da ta datum velja tudi za uradni datum ustanovitve večnega mesta.

Leta 1073 je umrl papež Aleksander II., s pravim imenom Anselmo Baggio.

Leta 1509 je umrl angleški kralj Henrik VII.

Leta 1519 se je na obalah Mehike izkrcal španski osvajalec Hernan Cortez. S tem se je začelo osvajanje bogate države Aztekov.

Leta 1574 je umrl toskanski nadvojvoda Cosimo I Medičejski.

Leta 1729 se je rodila ruska carica Katarina II.

Leta 1792 so obesili revolucionarja Tiradentesa, ki se je boril za neodvisnost Brazilije.

Leta 1828 se je rodil francoski zgodovinar, filozof in umetnostni teoretik Hippolyte Adolphe Taine. S teorijo determiniranosti rase, okolja in časa je vplival na Zolajevo teorijo naturalističnega eksperimentalnega romana. Znan je po pozitivistični metodi umetnosti in družbenega življenja, kar je zapisal v Filozofiji umetnosti.

Leta 1836 je teksaška vojska pod vodstvom Sama Houstona v bitki pri San Jacintu premagala vojsko, ki jo je vodil mehiški general Antonio López de Santa Anna.

Leta 1837 se je rodil danski politik in mirovnik Fredrik Bajer, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1864 se je rodil nemški sociolog Max Weber.

Leta 1882 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Percy Williams Bridgman.

Leta 1918 je bil v zračnem dvoboju v francoskem mestu Vauz sur Somme ubit Manfred von Richthofen, bolj znan kot Rdeči baron.

Leta 1919 so prebivalci Vinice v Beli krajini odstavili občinski odbor in izvolili svoje republikanske predstavnike. Razglasili so Viniško republiko, ki jo je že čez tri dni uničila vojska.

Leta 1926 se je rodila Elizabeth – Alexandra Mary Windsor II., ki je leta 1953 postala britanska kraljica.

Leta 1930 je v kaznilnici v Columbusu, ameriška zvezna država Ohio, v požaru umrlo 320 ljudi.

Leta 1944 so ženske v Franciji dobile volilno pravico.

Leta 1945 je ruska Rdeča armada vkorakala v popolnoma porušeno glavno mesto Nemčije, Berlin.

Leta 1952 so ta dan prvič razglasili za dan tajnic, kasneje so ga preimenovali v dan vseh administrativnih delavcev.

Leta 1960 je Brasilia postala glavno mesto Brazilije. Ob 9.30 po lokalnem času so vse tri veje oblasti istočasno prenesli iz stare prestolnice Ria de Janeira v Brasilio.

Leta 1965 je umrl angleški fizik in Nobelov nagrajenec iz leta 1947 sir Edward Victor Appleton.

Leta 1966 je etiopski cesar Haile Selassie obiskal Jamajko.

Leta 1967 je le nekaj dni pred volitvami polkovnik George Papadopoulos izvedel državni udar in za naslednjih sedem let prevzel oblast.

Leta 1971 je umrl haitski diktator Francois "Papa Doc" Duvalier.

Leta 1975 je južnovietnamski predsednik Nguyen Van Thieu pobegnil iz Sajgona.

Leta 1986 je Geraldo Rivera odprl sef Ala Capona v neposrednem tv-prenosu. V njem ni bilo ničesar.

Leta 1987 so tamilske Tigre obtožili, da so v Columbu podstavili avtomobil bombo, ki je ubila 106 ljudi.

Leta 1989 je umrla korejska princesa Dukhje.

Leta 1989 se je šest dni po smrti Hu Jaobanga, reformista Kitajske komunistične partije, okoli 100.000 študentov zbralo na Trgu nebeškega miru in izrazilo nasprotovanje kitajski avtoritativni komunistični vladi. Protestniki so zahtevali sestanek s predsednikom Li Pengom, kar je kitajska vlada zavrnila. Začel se je splošni bojkot študentov na kitajskih univerzah.

Leta 1994 je astronom Alexander Wolszczan objavil odkritje prvega planeta, ki ne leži v našem sončnem sistemu.