Kraljica Elizabeta vlada že 56 let. Foto: EPA
Kraljica Elizabeta vlada že 56 let. Foto: EPA
Kolosej, Rim
Leta 753 pr. n. št. je rimski učenjak Varro ta dan določil kot dan ustanovitve Rima. Foto: EPA
Hyppolite Taine
Hyppolite Taine je znan po pozitivistični metodi umetnosti.
Max Weber
Sociolog Weber se je rodil leta 1864.
Leta 1945 je Rdeča armada vkorakala v Berlin. Foto: EPA
George Papadopoulos
Leta 1967 je Papadopoulos izvedel državni udar.
Trg nebeškega miru
Leta 1989 se je na tisoče kitajskih študentov zbralo na Trgu nebeškega miru.

se je rodila Elizabeth – Alexandra Mary Windsor II., ki je leta 1953 postala britanska kraljica.

Elizabeta II. je trenutno kraljica 16 neodvisnih držav, združenih v Kraljestvih Britanske zveze narodov (Commonwealth) - Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Jamajka, Barbados, Bahami, Grenada, Papua Nova Gvineja, Salomonovi otoki, Tuvalu, Sveta Lucija, Saint Vincent in Grenadine, Antigva in Barbuda, Belize in Saint Kitts in Nevis.

Kraljica je postala po smrti svojega očeta, kralja Jurija VI., 6. februarja 1952. V času vladanja je bila tako kraljica 32 držav, a se jih je polovica osamosvojila. Danes tako vlada okoli 128 milijonom ljudem v 16 državah.

Od leta 1947 je poročena s princem Philipom, s katerim imata štiri otroke in do zdaj osem vnukov. Trenutno je Elizabeta II. druga najdlje vladajoča vodja države na svetu (za tajskim kraljem Bhumibol) in tretja najdlje vladajoča britanska monarhinja za Jurijem III. in Viktorijo.


Leta 753 pr. n. št. je rimski učenjak in pisatelj Varro ta dan določil kot dan ustanovitve Rima. Poznejši avtorji so ga prevzeli, tako da ta datum velja tudi za uradni datum ustanovitve večnega mesta.

Leta 1073 je umrl papež Aleksander II., s pravim imenom Anselmo Baggio.

Leta 1509 je umrl angleški kralj Henrik VII.

Leta 1519 se je na obalah Mehike izkrcal španski osvajalec Hernan Cortez. S tem se je začelo osvajanje bogate države Aztekov.

Leta 1574 je umrl toskanski nadvojvoda Cosimo Medičejski.

Leta 1792 so obesili revolucionarja Tiradentesa, ki se je boril za neodvisnost Brazilije.

Leta 1828 se je rodil francoski zgodovinar, filozof in umetnostni teoretik Hippolyte Adolphe Taine. S teorijo determiniranosti rase, okolja in časa je vplival na Zolajevo teorijo naturalističnega eksperimentalnega romana. Znan je po pozitivistični metodi umetnosti in družbenega življenja, kar je zapisal v Filozofiji umetnosti.

Leta 1836 je teksaška vojska pod vodstvom Sama Houstona v bitki pri San Jacintu premagala vojsko, ki jo je vodil mehiški general Antonio López de Santa Anna.

Leta 1837 se je rodil danski politik in mirovnik Fredrik Bajer, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1864 se je rodil nemški sociolog Max Weber.

Leta 1882 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Percy Williams Bridgman.

Leta 1889 se je rodil švicarski kemik, ki je najbolj znan po svojem delu na področju raziskav vitaminov, Paul Karrer.

Leta 1918 je bil v zračnem dvoboju v francoskem mestu Vauz sur Somme ubit Manfred von Richthofen, bolj znan kot Rdeči baron.

Leta 1919 so prebivalci Vinice v Beli krajini odstavili občinski odbor in izvolili svoje republikanske predstavnike. Razglasili so Viniško republiko, ki jo je že čez tri dni uničila vojska.

Leta 1930 je v kaznilnici v Columbusu, ameriška zvezna država Ohio, v požaru umrlo 320 ljudi.

Leta 1944 so ženske v Franciji dobile volilno pravico.

Leta 1945 je ruska Rdeča armada vkorakala v popolnoma porušeno glavno mesto Nemčije, Berlin.

Leta 1952 so ta dan prvič razglasili za dan tajnic, pozneje so ga preimenovali v dan vseh administrativnih delavcev.

Leta 1960 je Brasilia postala glavno mesto Brazilije. Ob 9.30 po tamkajšnjem času so vse tri veje oblasti istočasno prenesli iz stare prestolnice Ria de Janeira v Brasilio.

Leta 1965 je umrl angleški fizik in Nobelov nagrajenec iz leta 1947 sir Edward Victor Appleton.

Leta 1966 je etiopski cesar Haile Selassie obiskal Jamajko.

Leta 1967 je le nekaj dni pred volitvami polkovnik George Papadopoulos izvedel državni udar in za naslednjih sedem let prevzel oblast.

Leta 1971 je umrl haitski diktator Francois "Papa Doc" Duvalier.

Leta 1975 je južnovietnamski predsednik Nguyen Van Thieu pobegnil iz Sajgona.

Leta 1986 je Geraldo Rivera odprl sef Al Capona v neposrednem tv-prenosu. V njem ni bilo ničesar.

Leta 1987 so tamilske Tigre obtožili, da so v Columbu podstavili avtomobil bombo, ki je ubil 106 ljudi.

Leta 1989 je umrla korejska princesa Dukhje.

Leta 1989 se je šest dni po smrti Hu Jaobanga, reformista Kitajske komunistične partije, okoli 100.000 študentov zbralo na Trgu nebeškega miru in izrazilo nasprotovanje kitajski avtoritativni komunistični vladi. Protestniki so zahtevali sestanek s predsednikom Li Pengom, kar je kitajska vlada zavrnila. Začel se je splošni bojkot študentov na kitajskih univerzah.

Leta 1994 je astronom Alexander Wolszczan objavil odkritje prvega planeta, ki ne leži v našem sončnem sistemu.