Mesto generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov je nastopil 1. januarja 1972, ko je nasledil U Thanta, njegov mandat pa je prenehal 31. decembra 1981. Na mestu generalnega sekretarja ga je nadomestil Javier Pérez de Cuéllar. Za predsednika Avstrije je bil izvoljen leta 1986, funkcijo predsednika države pa je opravljal do leta 1992.

Med drugo svetovno vojno je bil nemški oficir, leta 1945 pa se je predal britanski vojski. Leta 1945 je končal študij prava na univerzi na Dunaju in se pridružil avstrijski diplomatski službi. Od leta 1948 je delal kot prvi sekretar na odposlanstvu v Parizu, od leta 1951 do 1956 pa je delal na ministrstvu za zunanje zadeve na Dunaju. Leta 1956 je postal ambasador v Kanadi. Štiri leta kasneje se je vrnil na ministrstvo in leta 1964 postal stalni predstavnik Avstrije pri Združenih narodih.

Od leta 1968 do 1970 je bil minister za zunanje zadeve v Avstriji, nato pa se je vrnil v OZN. Na avstrijskih predsedniških volitvah leta 1971 je izgubil, a je bil nato izvoljen za generalnega sekretarja OZN-a. Kljub nasprotovanju nekaterih držav je bil ponovno izvoljen leta 1976. Ko se je leta 1981 potegoval za tretji mandat, je Kitajska z vetom zavrla njegovo izvolitev. Nasledil ga je Perujec Javier Pérez de Cuéllar.

Leta 1986 je znova kandidiral za predsednika Avstrije in bil 8. junija tudi izvoljen. Waldheim in njegova žena Elisabeth sta po izvolitvi v več državah veljala za personae non gratae (nezaželene osebnosti) in to predvsem zaradi afere, ki je izbruhnila tik pred njegovo izvolitvijo.

Waldheim je namreč lagal o svojem delovanju med drugo svetovno vojno, zato med svojim šestletnim mandatom ni obiskal skoraj nobene države razen dežel Bližnjega vzhoda in Vatikana. Na položaju predsednika Avstrije ga je leta 1992 nasledil Thomas Klestil.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 69 je Vespazijan postal četrti rimski vladar v letu štirih vladarjev.

Leta 1295 je umrla Marguerite Berenger de Provence, žena francoskega kralja Ludvika IX.

Leta 1549 je umrla Marguerite Navarrska, žena navarrskega kralja Henryja II.

Leta 1773 se je rodil škotski botanik in biolog Robert Brown.

Leta 1780 je Velika Britanija napovedala vojno Nizozemski, ker se je ta pridružila francoskim in ameriškim silam med ameriško revolucijo.

Leta 1781 je avstrijski cesar Franc Jožef II. izdal edikt, s katerim je izenačil vse vere v monarhiji.

Leta 1795 se je rodil nemški zgodovinar Leopold von Ranke.

Leta 1804 se je rodil angleški premier Benjamin Disraeli.

Leta 1824 je umrl angleški zdravnik, geolog in paleontolog James Parkinson.

Leta 1872 je ladja HMS Challenger odplula iz Portsmoutha na 4-letno znanstveno odpravo, ki je kasneje postala znana kot temelj oceanografije.

Leta 1878 se je rodil poljski logik, matematik in filozof Jan Łukasiewicz.

Leta 1879 se je rodil sovjetski politik in državnik gruzijskega rodu Josif Visarionovič Džugašvili Stalin. Od leta 1903 je bil član Centralnega komiteja. Po Leninovi smrti je prevzel oblast.

Leta 1880 je Isle of Man postal prva politična entiteta, ki je dovolila ženskam, da lahko volijo.

Leta 1898 sta zakonca Pierre in Marie Curie odkrila nov element - radij. Odkritje je bilo izrednega pomena za razvoj kemije in fizike, saj je pomenilo začetek moderne vede o radioaktivnosti. Za svoja odkritja sta zakonca Curie dobila tudi Nobelovo nagrado.

Leta 1912 je umrl nemški matematik Paul Albert Gordan.

Leta 1913 je v časopisu New York World izšla prva znana križanka avtorja Arthurja Wynna.

Leta 1923 je Nepal postal samostojna država. Pred tem je bil protektorat Velike Britanije.

Leta 1928 je umrl italijanski general Luigi Cadorna.

Leta 1933 je umrl danski polarni raziskovalec Knud Johan Victor Rasmussen.

Leta 1937 je umrl ameriški minister za notranje zadeve Frank B. Kellogg, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1941 je bila v bosanskem mestecu Rudo ustanovljena prva proletarska brigada.

Leta 1942 je osma armada britanske vojske zasedla Bengazi v Libiji.

Leta 1942 se je rodil kitajski predsednik Hu Džintao.

Leta 1957 se je končala državljanska vojna v Indoneziji.

Leta 1960 je kralj Savd prevzel vlado v Savdski Arabiji.

Leta 1962 je bil na Norveškem ustanovljen prvi narodni park Rondane.

Leta 1964 je britanska spodnja zbornica glasovala za odpravo smrtne kazni.

Leta 1967 se je rodil gruzijski predsednik Mihail Saakašvili.

Leta 1968 je Nasa izstrelila Apollo 8.

Leta 1972 sta Nemška demokratična republika in Zvezna republika Nemčija podpisali sporazum o normalizaciji medsebojnih odnosov.

Leta 1979 je vlada ZDA jamčila za podjetje Chrysler Corporation.

Leta 1983 je nekdanji ameriški predsednik Gerald Ford nastopil kot gost v nadaljevanki Dinastija (Dynasty).

Leta 1987 se je potniški trajekt Doña Paz potopil, potem ko je trčil s tankerjem Vector 1. umrlo je več kot tisoč ljudi.

Leta 1988 je ameriško letalo Pan Am zaradi podtaknjene bombe eksplodiralo nad Lockerbiejem na Škotskem. 270 potnikov je umrlo. Za krivca teroristične akcije so osumili Libijo.

Leta 1999 je španska civilna garda našla tovornjak, ki je bil naložen z 950 kilogrami eksploziva. Tega je natovorila ETA, ki je s tem tovornjakom želela razstreliti Torre Picasso.