Njegovo pravo ime je bilo Malcolm Little, znan pa je bil tudi kot Detroit Red ali El-Hajji Malik El Shabazz ali Omowale. Rodil se je 19. maja 1925 v Omahi, ameriška zvezna država Nebraska. Dolgo je bil tiskovni predstavnik organizacije Nation of Islam. Ustanovil je organizacijo Muslim Mosque, Inc. in Organizacijo afroameriške enotnosti.

V svojem življenju je iz bostonskega razbijača postal eden najpomembnejših temnopoltih nacionalističnih voditeljev v ZDA. Kot militaristični vodja se je Malcolm X zavzemal za ponos temnopoltih, ekonomsko neodvisnost in politično identiteto. Zaradi svojega aktivizma in zavzemanja za enakost ter človekove pravice je postal znan po vsem svetu.

Malcolm Little se je rodil Earlu in Louise Little. Malcolmov oče je bil baptistični duhovnik. Ko so njegovo mamo uradno razglasili za neprištevno, so Malcolma in njegove brate ločili in jih dali v rejo.

Mater so leta 1939 zaprli v državno bolnišnico za duševne bolezni v Kalamazooju, zvezna država Michigan, kjer je ostala, dokler niso otroci 26 let kasneje dosegli, da so jo izpustili.

Malcolm je srednjo šolo končal z odliko in je bil eden najboljših učencev, a je nadaljnje šolanje opustil, potem ko mu je eden od njegovih učiteljev dejal, da ne bo nikoli postal odvetnik, kar si je Malcolm želel, saj je to popolnoma nestvaren cilj za "črnuha".

Med otroštvom je živel pri več rejniških družinah, dokler ga niso poslali v poboljševalnico, kasneje pa se je preselil v Boston k svoji starejši polsestri Elli Little Collins. Tam je delal kot čistilec čevljev in v svoji avtobiografiji je kasneje zapisal, da je čistil čevlje tudi džezistu Duku Ellingtonu in drugim znanim temnopoltim glasbenikom.

Kmalu pa ga je pot iz Bostona zanesla v newyorški Harlem, kjer se je začel ukvarjati s preprodajanjem drog, zvodništvom, igranjem na srečo, izsiljevanjem in ropi. Ko so ga vpoklicali v drugo svetovno vojno, so ga na pregledu zavrnili; bil je mentalno diskvalificiran iz vojske. Kmalu je postal poznan pod vzdevkom Detroit Red, in to predvsem zaradi svoje svetlejše polti in barve las.

12. januarja 1946 so ga pri 20 letih priprli in obsodili na desetletno zaporno kazen. Obsojen je bil zaradi vloma, nošenja orožja in požiga. V zaporu so mu dali vzdevek Satan, saj je neprestano preklinjal. Leta 1948 je od svojega brata Reginalda prejel pismo, v katerem ga je ta spraševal, ali bi se vključil v Nation of Islam, ki se je razglasila za militaristično muslimansko sekto za temnopolte ljudi.

Člani so razlagali, da je bila večina sužnjev, ki so jih prepeljali v Ameriko, muslimanov. Začel je študirati doktrino organizacije, sestra Ella pa mu je pomagala, da so ga premestili v manj varovani zapor. Pogojno so ga izpustili 7. avgusta 1952.

Takoj ko je prišel iz zapora, si je kupil kovček, očala in uro, za katere je kasneje dejal, da jih je v poznejšem življenju najbolj potreboval. Ob njegovem prihodu iz zapora je imela organizacija 500 članov, zaradi njegovega posredovanja in predavanj pa se je število članov do leta 1963 povečalo na 30.000.

Leta 1958 se je Malcolm poročil z Betty Sanders. Skupaj sta imela šest hčerk in vse se pišejo Shabazz. Attallah se je rodila leta 1958, Qubilah leta 1960, Ilyasah leta 1962, Gamilah leta 1964, dvojčici Malaak ter Malikah pa sta bili rojeni kmalu po Malcolmovi smrti leta 1965.

8. marca 1964 je objavil, da se je odcepil od organizacije, in štiri dni kasneje je ustanovil svojo organizacijo − Muslim Mosque, Inc. Malcolm je bil trikrat v Afriki – enkrat leta 1959 in dvakrat leta 1964. Med Malcolmom in ligo Nation of Islam je naraščala nestrpnost.

Prvič so ga poskusili ubiti 14. februarja 1965, ko so mu v hišo vrgli več zažigalnih bomb, a je njemu in družini uspelo pobegniti. Le teden kasneje pa so ga med njegovim govorom v newyorški dvorani Audubon Ballroom ubili. Trije moški so ga ustrelili petnajstkrat.

Pokopali so ga 27. februarja v Hartsdalu, zvezna država New York. Marca 1966 je sodišče tri člane organizacije Nation of Islam Talmadgeja Hayerja, Normana 3X Butlerja in Thomasa 15X Johnsona spoznalo za krive umora prve stopnje.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1431 se je začelo sojenje Ivani Orleanski.

Leta 1437 je umrl škotski kralj James I.

Leta 1440 je bila ustanovljena Pruska konfederacija.

Leta 1513 je umrl papež Julij II., s pravim imenom Giuliano della Rovere.

Leta 1543 je v bitki združena etiopska in angleška vojska premagala muslimansko vojsko, ki jo je vodil Ahmed Gragn.

Leta 1613 je narodna skupščina za ruskega carja soglasno imenovala Mihajla I., ki je postal prvi car iz dinastije Romanov.

Leta 1677 je umrl nizozemski filozof judovskega rodu Baruch Spinoza.

Leta 1688 se je rodila švedska kraljica Ulrike Eleonora.

Leta 1728 se je rodil ruski car Peter III., mož Katarine Velike.

Leta 1804 so v Walesu v železarni Pen-y-Darren postavili prvi samoprezračevalni parni stroj.

Leta 1824 je umrl sin Napoleonove žene Josephine Eugčne de Beauharnais.

Leta 1842 je John J. Greenough patentiral šivalni stroj.

Leta 1846 je umrl japonski vladar Ninko.

Leta 1848 je v Londonu izšel Marxov in Engelsov Komunistični manifest.

Leta 1864 se je rodil slovenski seizmolog Albin Belar. Izumljal je seizmografe, izdajal pa je tudi strokovni časopis Die Erdbebenwarte in snoval temelje seizmološkega napovedovanja. V Sloveniji velja tudi za utemeljitelja varstva narave in Triglavskega narodnega parka. Umrl je leta 1939.

Leta 1875 se je rodila Jeanne Calment. Živela je 122 let in 164 dni in postala najdlje živeči človek vseh časov.

Leta 1878 so v New Havnu, ameriška zvezna država Connecticut, izdali prvi telefonski imenik.

Leta 1885 so svečano odprli spomenik Washington Monument.

Leta 1895 se je rodil danski biokemik in dobitnik Nobelove nagrade Carl Peter Henrik Dam.

Leta 1916 so Nemci začeli ofenzivo pri Verdunu.

Leta 1921 sta Poljska in Francija podpisali vojaški pakt.

Leta 1924 se je rodil prvi zimbabvejski predsednik Robert Mugabe.

Leta 1925 je izšla prva številka časopisa The New Yorker.

Leta 1926 je umrl danski fizik in Nobelov nagrajenec Heike Kamerlingh Onnes.

Leta 1927 se je rodil francoski modni oblikovalec Hubert de Givenchy.

Leta 1933 so slovesno odprli ljubljanski Nebotičnik.

Leta 1937 se je rodil norveški kralj Harald V.

Leta 1937 je Liga narodov prepovedala tujim prostovoljcem, da bi se udeležili španske državljanske vojne.

Leta 1941 je umrl kanadski fizik in dobitnik Nobelove nagrade Frederick Banting.

Leta 1947 je v New Yorku Edwin Land prikazal delovanje polaroidne kamere.

Leta 1953 sta Francis Crick in James D. Watson odkrila strukturo molekule DNK (diribonukleinske kisline).

Leta 1960 je kubanski predsednik Fidel Castro nacionaliziral vsa podjetja na Kubi.

Leta 1968 je umrl avstralski patolog Howard Walter Florey, ki je leta 1945 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1970 je na letalu švicarske družbe Swissair, ki je bilo takrat v bližini Züricha, eksplodirala bomba. V nesreči je umrlo 38 potnikov in devet članov posadke.

Leta 1971 so na Dunaju podpisali konvencijo o uporabi psihotropnih substanc.

Leta 1972 je Richard Nixon kot prvi ameriški predsednik obiskal Kitajsko.

Leta 1972 je sovjetsko vesoljsko plovilo brez posadke Luna 20 pristalo na Luni.

Leta 1973 je v puščavi Sinaj izraelsko vojaško letalo sestrelilo libijsko potniško letalo. V nesreči je umrlo 108 ljudi.

Leta 1974 so zadnji vojaki zapustili desni breg Sueškega prekopa in tako izpolnili podpisano premirje z Egiptom.

Leta 1975 so bili zaradi Watergata nekdanji ameriški generalni tožilec John N. Mitchell in pomočnika v Beli hiši, H. R. Haldeman in John Ehrlichman, obsojeni na zaporno kazen.

Leta 1974 je skupščina SFRJ-ja sprejela novo ustavo.

Leta 1991 je slovenski parlament sprejel resolucijo o sporazumni ločitvi od SFRJ.

Leta 1995 je v zaporu v Alžiriji prišlo do upora. V enem dnevu in pol je bilo ubitih 96 zapornikov in štirje stražarji.

Leta 1995 je Steve Fossett pristal v Leaderju v Kanadi in tako postal prvi človek, ki je sam z balonom preletel Pacifik.

Leta 1999 je umrla ameriška znanstvenica in dobitnica Nobelove nagrade Gertrude B. Elion.

Leta 2003 je več kot sto obiskovalcev koncerta skupine Great White umrlo v požaru.

Leta 2004 je bila v Rimu ustanovljena prva evropska politična stranka – Evropski zeleni.