Gre za enega najbolj znanih in vplivnih političnih manifestov. Zasnovala sta ga začetnika komunistične teorije Karl Marx in Friderich Engels. Komunistični manifest vsebuje načrt delavskega razreda za boj proti kapitalističnemu razredu, ki bi vodil v brezrazredno družbo. V 19. in 20. stoletju izredno vpliven dokument je še danes, vsaj v polju političnega gospodarstva in filozofije, zelo odmeven.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1965 so prvi dan t. i. Tedna narodnega bratstva na Manhattnu v New Yorku ubili Malcolma X.

Leta 1431 se je začelo sojenje Ivani Orleanski.

Leta 1437 je umrl škotski kralj James I.

Leta 1440 je bila ustanovljena Pruska konfederacija.

Leta 1513 je umrl papež Julij II., s pravim imenom Giuliano della Rovere.

Leta 1543 je v bitki združena etiopska in angleška vojska premagala muslimansko vojsko, ki jo je vodil Ahmed Gragn.

Leta 1613 je narodna skupščina za ruskega carja soglasno imenovala Mihajla I., ki je postal prvi car iz dinastije Romanov.

Leta 1677 je umrl nizozemski filozof judovskega rodu Baruch Spinoza.

Leta 1688 se je rodila švedska kraljica Ulrike Eleonora.

Leta 1728 se je rodil ruski car Peter III., mož Katarine Velike.

Leta 1804 so v Walesu v železarni Pen-y-Darren postavili prvi samoprezračevalni parni stroj.

Leta 1824 je umrl sin Napoleonove žene Josephine Eugčne de Beauharnais.

Leta 1842 je John J. Greenough patentiral šivalni stroj.

Leta 1846 je umrl japonski vladar Ninko.

Leta 1864 se je rodil slovenski seizmolog Albin Belar. Izumljal je seizmografe, izdajal pa je tudi strokovni časopis Die Erdbebenwarte in ustanavljal temelje seizmološkega napovedovanja. V Sloveniji velja tudi za utemeljitelja varstva narave in Triglavskega narodnega parka. Umrl je leta 1939.

Leta 1875 se je rodila Jeanne Calment. Živela je 122 let in 164 dni in postala najdlje živeči človek vseh časov.

Leta 1878 so v New Havnu, ameriška zvezna država Connecticut, izdali prvi telefonski imenik.

Leta 1885 so svečano odprli spomenik Washington Monument.

Leta 1895 se je rodil danski biokemik in dobitnik Nobelove nagrade Carl Peter Henrik Dam.

Leta 1916 so Nemci začeli ofenzivo pri Verdunu.

Leta 1921 sta Poljska in Francija podpisali vojaški pakt.

Leta 1924 se je rodil prvi zimbabvejski predsednik Robert Mugabe.

Leta 1925 je izšla prva številka časopisa The New Yorker.

Leta 1926 je umrl danski fizik in Nobelov nagrajenec Heike Kamerlingh Onnes.

Leta 1927 se je rodil francoski modni oblikovalec Hubert de Givenchy.

Leta 1933 so slovesno odprli ljubljanski Nebotičnik.

Leta 1937 se je rodil norveški kralj Harald V.

Leta 1937 je Liga narodov prepovedala tujim prostovoljcem, da bi se udeležili španske državljanske vojne.

Leta 1941 je umrl kanadski fizik in dobitnik Nobelove nagrade Frederick Banting.

Leta 1947 je v New Yorku Edwin Land prikazal delovanje polaroidne kamere.

Leta 1953 sta Francis Crick in James D. Watson odkrila strukturo molekule DNK (diribonukleinske kisline).

Leta 1960 je kubanski predsednik Fidel Castro nacionaliziral vsa podjetja na Kubi.

Leta 1968 je umrl avstralski patolog Howard Walter Florey, ki je leta 1945 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1970 je na letalu švicarske družbe Swissair, ki je bilo takrat v bližini Züricha, eksplodirala bomba. V nesreči je umrlo 38 potnikov in devet članov posadke.

Leta 1971 so na Dunaju podpisali konvencijo o uporabi psihotropnih substanc.

Leta 1972 je Richard Nixon kot prvi ameriški predsednik obiskal Kitajsko.

Leta 1972 je sovjetsko vesoljsko plovilo brez posadke Luna 20 pristalo na Luni.

Leta 1973 je v puščavi Sinaj izraelsko vojaško letalo sestrelilo libijsko potniško letalo. V nesreči je umrlo 108 ljudi.

Leta 1974 so zadnji vojaki zapustili desni breg Sueškega prekopa in tako izpolnili podpisano premirje z Egiptom.

Leta 1975 so bili zaradi Watergata nekdanji ameriški generalni tožilec John N. Mitchell in pomočnika v Beli hiši, H. R. Haldeman in John Ehrlichman, obsojeni na zaporno kazen.

Leta 1974 je skupščina SFRJ-ja sprejela novo ustavo.

Leta 1991 je slovenski parlament sprejel resolucijo o sporazumni ločitvi od SFRJ.

Leta 1995 je v zaporu v Alžiriji nastal upor. V dnevu in pol je bilo ubitih 96 zapornikov in štirje stražarji.

Leta 1995 je Steve Fossett pristal v Leaderju v Kanadi in tako postal prvi človek, ki je sam z balonom preletel Pacifik.

Leta 1999 je umrla ameriška znanstvenica in dobitnica Nobelove nagrade Gertrude B. Elion.

Leta 2003 je več kot sto obiskovalcev koncerta skupine Great White umrlo v požaru.

Leta 2004 je bila v Rimu ustanovljena prva evropska politična stranka – Evropski zeleni.