se je rodil modni ustvarjalec, ki je soustvarjal visoko modo petdesetih let, Christian Dior.

Christian se je na željo svojih staršev šolal na École des Sciences Politiques v Parizu, ko so se starši leta 1910 preselili v Pariz. Želeli so, da postane diplomat, sam pa je hotel delati kot arhitekt. Ko je končal študij, mu je oče podaril denar, da je leta 1928 lahko odprl svojo lastno majhno umetniško galerijo, kjer je prodajal risbe.

Po družinski finančni stiski, ki je nastala zaradi očetove izgube posla, je moral galerijo zapreti in se je tako leta 1930 preživljal s prodajanjem skic za hiše visoke mode. Kmalu je začel risati skice za slavnega Agnesa. Leta 1938 ga je zaposlil Robert Piguet, v njegovi hiši je delal kot modni oblikovalec. Pri njem se je Dior naučil izpostavljanja umetnosti, kar je tudi naredilo njegovo kolekcijo slavno. Ko je odslužil vojsko, se je pridružil modni hiši Lucien Lelong leta 1942, kjer sta bila s Pierrom Balmainom prvotna oblikovalca. Leta 1946 je ustanovil svojo modno hišo v Parizu s pomočjo Marcela Boussaca. Februarja 1947 je imel svojo prvo modno revijo, in z njo je takoj zaslovel.

Njegova slava je temeljla na kreiranju revolucionarne mode, ki jo je revija Vogue leta 1947 označila s terminom New Look. Njegove kolekcije so bile bolj čutne, saj je bil mojster v oblikovanju oblik in silhuet, linije so bile enostavne in "čiste". Zanj so bila značilna ozka ramena, stisnjen pas, poudrajeno oprsje in dolga široka krila ter cvetlični vzorci.

Dior in njegov partner sta kmalu postala znana po vsem svetu. Pri njem so oblikovali številni talenti, ki so pozneje odprli svojo lastno modno hišo: Pierre Cardin, Jean-Lois Scherrer, Yves Saint Laurent. Od leta 1996 za Dior oblikuje John Galliano, ki je cenjen po ekstravagantnih kreacijah, s katerimi je ustanovil Diorjev New Look.

Dior, ki je imel težave s srcem, naj bi 24. oktobra 1957 umrl zaradi srčnega infarkta, medtem ko je bil na shujševalni dieti v toplicah Montecatini v Italiji.

Leta 304 je umrla sveta Agnes.

Leta 824 se v listini prvič omenja Celje, nova naselbina, ki so jo poselili Slovani.

Leta 1059 je umrl patriarh Grške pravoslavne cerkve Mihael Kerularij.

Leta 1118 je umrl papež Paskal II., s pravim imenom Rainerius da Bieda. Za papeža je bil izvoljen leta 1099.

Leta 1189 sta začela francoski kralj Filip II. in angleški kralj Richard I. zbirati vojsko, ki bi se odpravila na tretji križarski pohod.

Leta 1276 je bil za papeža po smrti Gregorja X. izbran Pierre de Tarentaise, ki je ob izvolitvi prevzel ime Inocenc V. Papež je umrl kmalu po izvolitvi.

Leta 1506 so prvi švicarski gardisti prispeli v Vatikan.

Leta 1519 je umrl španski raziskovalec Vasco Nunez de Balboa.

Leta 1521 je papež Leon X. izobčil Martina Luthra.

Leta 1527 je umrl španski osvajalec Juan de Grijalva.

Leta 1643 je Abel Tasman odkril otočje Tonga.

Leta 1774 je umrl otomanski sultan Mustafa III.

Leta 1775 so v Moskvi usmrtili donskega kozaka Jemeljana Ivanoviča Pugačova, ki je vodil upor ruskih množic proti absolutizmu.

Leta 1793 so v Parizu z giljotino usmrtili francoskega kralja Ludvika XVI.

Leta 1793 sta si Rusija in Prusija razdelili Poljsko.

Leta 1829 se je rodil švedski in norveški kralj Oscar II.

Leta 1885 se je rodil italijanski letalski konstruktor Umberto Nobile. Leta 1926 je z zrakoplovom norge preletel severni tečaj, dve leti pa je vodil polarno odpravo z zrakoplovom italia. Severovzhodno od Spitsbergov je doživel brodolom.

Leta 1887 je v avstralskem mestu Brisbane v enem dnevu padlo 465 milimetrov dežja. To so rekordne padavine za katero koli avstralsko glavno mesto.

Leta 1899 je začelo obratovati podjetje Opel Motors.

Leta 1907 je bila ustanovljena Slovenska kmečka zveza.

Leta 1908 so v New Yorku sprejeli zakon, po katerem je bilo ženskam prepovedano kaditi v javnosti.

Leta 1912 se je rodil nemško-ameriški biokemik, ki je za svoje delo leta 1964 prejel Nobelovo nagrado, Konrad Emil Bloch.

Leta 1919 so v Dublinu sprejeli resolucijo o neodvisnosti Irske. Krvava vojna je trajala od leta 1919 do leta 1921, ko je bila ustanovljena Svobodna irska država kot britanski dominion, protestantski Ulster - Severna Irska - pa je ostala v Veliki Britaniji.

Leta 1924 je umrl ruski revolucionar, vodja oktobrske revolucije in prvi predsednik Sovjetske zveze - Vladimir Iljič Uljanov - Lenin.

Leta 1926 je umrl italijanski fizik in Nobelov nagrajenec Camillo Golgi.

Leta 1941 so Avstralci in Britanci napadli Tobruk v Libiji.

Leta 1942 so nemške čete pod vodstvom generala Rommla začele novo ofenzivo v zahodnoafriški puščavi.

Leta 1945 je Narodni odbor za Slovenijo izdal odredbo o ustanovitvi Slovenske narodne vojske.

Leta 1954 so Združene države Amerike v Grotonu, ameriška zvezna država Connecticut, splavile nautilus - prvo podmornico na jedrski pogon. Botra nautilusa je bila takratna prva dama ZDA Mamie Eisenhower.

Leta 1976 je letalo concorde prvič poletelo na komercialni let.

Leta 1977 je ameriški predsednik Jimmy Carter oprostil skoraj vsem moškim, ki so se izognili vpoklicu v vietnamsko vojno.

Leta 1994 so Loreno Bobbitt spoznali za nedolžno zaradi začasne neprištevnosti, medtem ko je možu Johnu odrezala penis.

Leta 1999 je ameriška obalna straža na eni izmed ladij zasegla 4.300 kilogramov kokaina.

Leta 2003 je Kevin Mitnick lahko znova uporabil računalnik, potem ko se mu je iztekla sodna prepoved uporabe računalnika zaradi vdorov v več vladnih sistemov.