USS Constitution, lesena trojambornica, je last ameriške mornarice in hkrati najstarejša častniška ladja na svetu, ki še vedno pluje. Ime je dobila po ameriški ustavi. Je ena od šestih ladij, katerih gradnjo so določili s mornariško pogodbo iz leta 1794.

Ladjo so začeli graditi poleti 1795, krst pa je doživela 21. oktobra 1797. 22. julija naslednje leto je prvič plula po morju, ko je patruljirala ob jugovzhodni obali ZDA. Leta 1803 je Constitution postala admiralska ladja, ki je skrbela za plovbo po Sredozemlju. V matično pristanišče Boston se je vrnila leta 1807, leta 1812, ko se je začela ameriško-angleška vojna, pa je ladja postala ena od bojnih ladij. Leta 1844 je ladja v 30 mesecih obplula svet.

Naslednje desetletje je patruljirala ob obalah Afrike in iskala lastnike sužnjev. Potem je služila v več pristaniščih, med drugim so s Constitution prevažali predmete, namenjene za svetovno razstavo v Pariz. Leta 1897 se je vrnila v domače pristanišče na praznovanje svoje stoletnice.

Leta 1925 so jo obnovili, denar za obnovo pa so prispevali šolarji in več domoljubnih skupin. Od leta 1931 je bila privezana v starem mornariškem pristanišču v Bostonu, kjer je na ogled. Med letoma 1992 in 1995 so jo v 44 mesecih popolnoma obnovili, tako da je postala spet plovna. Za dvestoto obletnico je Constitution prvič po več kot sto letih spet zaplula v vsej svoji bojni opremi od Bostona do Marbleheada, kjer je razvila svojih šest jader, za eno uro odplula na morje in se vrnila ob 21 udarcih iz topov.

Leta 1298 je Edward Longshank (kralj Edvard I.) v bitki pri Falkirku premagal Williama Wallacea in njegove škotske upornike, ki so jih izdali škotski plemiči iz strahu, da bodo izgubili zemljo in oblast.

Leta 1414 se je rodil Italijan Francesco della Rovere, bolj znan kot papež Sikst IV.

Leta 1425 je umrl bizantinski cesar Manuel II. Palaelogus.

Leta 1476 se je rodil italijanski državnik in zgodovinar Jacopo Nardi.

Leta 1568 je Fernando Alvarez de Toledo v bitki pri Jemmingenu premagal Ludvika Nassauskega.

Leta 1620 se je rodil franoski astronom in duhovnik Jean-Felix Picard.

Leta 1718 sta Avstrija in Turčija v Požarevcu podpisali mir.

Leta 1739 je papež Clement XIV. razpustil rimskokatoliški jezuitski red.

Leta 1774 sta Rusija in Turčija podpisali mir v Kušuk Kainarjiju.

Leta 1786 je umrl švedski kemik Carl Wilhelm Scheele.

Leta 1798 je Napoleon Bonaparte skupaj s svojo vojsko pri Varak el Hadru, le nekaj kilometrov severno od piramid pri Gizi, premagal mameluke. Za 6000 mamelukov možnosti za preživetje izredno malo, saj so jih francoski vojaki napadli izredno silovito in jih pri tem 1500 pobili ali pa vrgli v reko Nil. Po tej zmagi je Napoleon Bonaparte postal vladar Egipta.

Leta 1810 se je rodil francoski kemik in fizik Henri Victor Regnault.

Leta 1831 je Leopold I. postal belgijski kralj.

Leta 1863 se je rodil nemški astronom Max Franz Joseph Cornelius Wolf.

Leta 1873 je Jesse James skupaj s tolpo James-Younger prvič oropal vlak.

Leta 1877 so le en dan po zadušeni stavki v Baltimoru začeli solidarnostno stavkati tudi delavci v Pittsburghu.

Leta 1899 je umrl ameriški politik Robert Green Ingersoll.

Leta 1923 se je rodil ameriški fizik Rudolph Arthur Marcus, znan po teoritičnih delih o prenosu elektronov. Za svoje znanstvenoraziskovalno delo je leta 1992 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1925 so odločili, da je učitelj John T. Scopes iz Tennesseeja kriv, ker je poučeval teorijo o evoluciji.

Leta 1931 je začela CBS kot prva ameriška televizijska postaja oddajati vse dni v tednu.

Leta 1940 so v baltskih republikah Litvi, Latviji in Estoniji vzpostavili sovjetsko oblast. Ukinjena je bila samostojna oblast teh do tedaj samostojnih držav, postale so sestavni del Sovjetske zveze.

Leta 1940 je Švica sprejela pobudo o graditvi sistema utrdb.

Leta 1944 se je ameriška vojska izkrcala na Guamu.

Leta 1944 se je začel iz Italije umikati francoski ekspedicijski korpus.

Leta 1944 so nemške oborožene sile napadle Vercors.

Leta 1948 se je začel 5. kongres Komunistične partije Jugoslavije, na katerem so zavrnili vse obtožbe Informbiroja.

Leta 1954 so na mednarodni konferenci v Ženevi podpisali sporazum o premirju v Vietnamu. Na njej je bil Vietnam po 17. vzporedniku na severni in južni del. Demokratično republiko Vietnam je bila pod vodstvom Ho Ši Minha in Republika Vietnam, to je južni del, pa je vodil Ngo Dinh Diem. Na severu so izvedli agrarno reformo in začeli industrializacijo in kolektivizacijo gospodarstva, južni je ostal prozahodno usmerjen. V letih 1957/58 si je oboroženo osvobodilno gibanje prizadevalo za združitev s Severnim Vietnamom in za reforme po njegovem zgledu, kar je pripeljalo do državljanske vojne.

Leta 1961 je Guss Grissom kot drugi Američan obkrožil Zemljo.

Leta 1970 je bil po 11 letih dograjen Asuanski jez v Egiptu.

Leta 1984 je v Jacksonu (Michigan) robot povzročil prvo uradno smrtno žrtev v ZDA.

Leta 1995 je začela kitajska vojska z raketnimi izstrelki obstreljevati vode severno od Tajvana.

Leta 1998 je umrl ameriški vesoljec Alan Bartlett Shepard mlajši.

Leta 2002 je ameriški telekomunikacijski velikan WorldCom razglasil stečaj.