Mutesa II. je bil zadnji kralj Bugande. Foto:
Mutesa II. je bil zadnji kralj Bugande. Foto:
Mutesa II.
Umrl je zaradi alkohola v izgnanstvu v Londonu.
Ladja Mayflower
Mayflower je na današnji dan leta 1620 pristala v ZDA.
Napoleon Bonaparte
21. novembra 1791 je postal general francoske vojske.
Franc Jožef I.
Vladal je polnih 68 let.
George Bush
Leta 1974 je bil odpuščen iz rezervnih sil ameriške vojske. Foto: EPA
Zastava Nata
Leta 2002 so bile Bolgarija, Estonija, Litva, Latvija, Romunija, Slovaška in Slovenija povabljene v Nato. Foto: EPA
Viktor Juščenko
Po vseh peripetijah na volitvah v Ukrajini je zmagal Juščenko. Foto: EPA
Zgodilo se je 21. novembra ...

Rodil se je 19. novembra 1924, njegovo celotno ime pa je bilo sir Edward Frederick William David Walugembe Mutebi Luwangula Mutesa, velikokrat pa so ga njegovi privrženci klicali kralj Freddie. Kot kralj je bil tudi vodja plemena Ganda, ki je prevladujoče pleme v Bugandi.

Mutesa je leta 1939 po smrti svojega očeta, kralja Daudija Cwaa II., postal kralj. Takrat je bila Buganda angleški protektorat, sam pa je nadaljeval očetovo delo - reformiral je kraljevino. Ko so se med angleškimi uradniki začeli pogovori o samostojnosti Ugande, je kralj lobiral, da bi zagotovil samostojnost Bugande. Ves njegov trud je bil neuspešen, za nekaj časa so ga celo razrešili vladanja in ga izgnali.

Mutesa se je leta 1955 vrnil v Ugando in na prestol. Ko je leta 1962 Uganda postala neodvisna, je Milton Obote postal premier, guverner pa je postal Walter Fleming Coutts. Leto kasneje je Uganda izstopila iz Commonwealtha, guvernerja pa je zamenjal predsednik. Za predsednika je bil izvoljen Mutesa, s čimer je Obote zadovoljil ljudstvo Ganda.

Mutesa ni želel biti predsednik lutka, zato se je z Obotejem prepiral, sprla pa sta se predvsem zaradi političnega položaja Bugande. Leta 1966 je Obote ukinil ustavo in se razglasil za predsednika, Muteso pa izgnal v Veliko Britanijo. Tri leta kasneje je Mutesa v svojem londonskem stanovanju umrl zaradi zastrupitve z alkoholom.


Preostali dogodki na današnji dan ...

Leta 235 je bil za papeža izvoljen Anter.

Leta 496 je umrl papež Gelazij I.

Leta 1361 je zaradi kuge umrl burgundski vojvoda Philip I.

Leta 1555 je umrl nemški znanstvenik Georg Agricola.

Leta 1620 je pri Cape Codu v Združenih državah Amerike pristala ladja Mayflower, ki je iz Velike Britanije v Severno Ameriko pripeljala prve evropske priseljence.

Leta 1783 se je s tal dvignil prvi balon na topli zrak s človeško posadko. V balonu bratov Montgolfier sta nad Parizom poletela Jean-Francois Pilater in Francois Laurent. Zrak sta ogrevala s kurjenjem volne in slame ter prepotovala skoraj 9 kilometrov. Polet je trajal 25 minut, najvišje pa sta se dvignila 100 metrov visoko.

Leta 1789 je Severna Karolina ratificirala ustavo ZDA in postala 12. zvezna država.

Leta 1791 je polkovnik Napoleon Bonaparte postal general in vrhovni poveljnik francoske vojske.

Leta 1806 je Napoleon Bonaparte objavil dekret o blokadi Anglije.

Leta 1854 se je rodil Giacomo della Chiesa, ki je leta 1914 postal papež in prevzel ime Benedikt XV. Umrl je leta 1922.

Leta 1877 je Thomas Edison javnosti prvič predstavil svoj izum - fonograf (predhodnik gramofona).

Leta 1909 so na jugoslovanski socialdemokratski konferenci v Ljubljani sprejeli Tivolsko resolucijo, v kateri so zahtevali preobrazbo monarhije na temelju narodne avtonomije.

Leta 1916 je umrl avstro-ogrski cesar Franc Jožef I. Vladal je polnih 68 let.

Leta 1918 so zadnje nemške vojaške enote zapustile Alzacijo in Loreno.

Leta 1922 je Rebecca Latimer Felton iz Georgije postala prva ženska na položaju senatorja v ZDA.

Leta 1938 je Nemčija zasedla Sudete.

Leta 1964 se je končal drugi vatikanski koncil.

Leta 1969 je bila vzpostavljena prva povezava do drugega računalnika prek arpaneta.

Leta 1969 sta se ameriški predsednik Richard Nixon in japonski premier Eisaku Sato na sestanku v Washingtonu strinjala, da bodo ZDA otok Okinavo vrnile Japonski leta 1972. Glede na sporazum so ZDA obdržale svoje vojaške baze na otoku, v katerih pa ni smelo biti jedrskega orožja.

Leta 1974 je Ira v bombnem napadu v nekem pubu v Birminghamu ubila 21 ljudi.

Leta 1974 je bil George W. Bush odpuščen iz ameriške vojske oziroma rezervnih letalskih sil.

Leta 1979 je mafija v Islamabadu napadla ameriško ambasado in ubila štiri ljudi.

Leta 1980 je v nekdanjem hotelu MGM Grand Hotel zagorel uničujoč ogenj, v katerem je umrlo 87 ljudi, več kot 650 pa jih je bilo poškodovanih. Ta požar je bil najhujša nesreča v zgodovini Nevade.

Leta 1980 je umrl indijski fizik in Nobelov nagrajenec Chandrasekhara Venkata Raman.

Leta 1990 so v Parizu podpisali deklaracijo o koncu hladne vojne.

Leta 1995 so v Daytonu, ZDA, podpisali mirovni sporazum o Bosni in Hercegovini, ki je končal skoraj štiriletno vojno na Balkanu.

Leta 1996 je umrl pakistanski fizik in Nobelov nagrajenec Abdus Salam.

Leta 2000 umre češki atlet Emil Zátopek. Rodil se je leta 1922.

Leta 2002 so bile Bolgarija, Estonija, Litva, Latvija, Romunija, Slovaška in Slovenija povabljene v zvezo Nato.

Leta 2004 je v Ukrajini potekal drugi krog predsedniških volitev, ki jih je dobil premier Viktor Janukovič.

Zgodilo se je 21. novembra ...