María Eva Duarte de Perón (znana kot Eva ali Evita) se je rodila 7. maja 1919 v Los Toldosu, pokrajina Buenos Aires. Bila je ena od petih nezakonskih otrok neporočene kuharice Juane Ibarguren (1894–1971) in njenega poročenega ljubimca, lastnika ranča Juana Duarteja (1872-1926).

Evita je odraščala v bližini Junína, pri 15 letih pa je s potujočimi glasbeniki odpotovala v Buenos Aires, kjer je dobila službo kot radijska in televizijska igralka. Sčasoma je postala solastnica radijske družbe, imeli pa so jo tudi za talentirano radijsko igralko. Redno je nastopala v priljubljenem zgodovinsko-dramskem programu Velike ženske v zgodovini.

Nato pa je spoznala polkovnika Juana Peróna na dobrodelni prireditvi, na kateri so zbirali sredstva za žrtve potresa v San Juanu. Kmalu sta se poročila. Zaradi svojih začetkov življenja v revščini in nagnjenj je kmalu postala Peronova zveza z delavci in sovoditeljica descamisados (revnih), zveze, ki je podpirala politično kariero Perona.

Med predsedniško kampanjo leta 1946 je podpirala moža tudi s pomočjo svoje radijske oddaje, v kateri je spodbujala revne, naj se dvignejo. Kjub temu da je obogatela, je v svojih govorih poudarjala revščino, v kateri se je rodila in tako poudarila solidarnost z revnejšimi sloji.

Takoj, ko je bil Peron izvoljen, je Evita zavzela vidno vlogo v njegovi vladi. Ustanovila je sklad Eve Peron, namenjen za pomoč ubogim. S pomočjo denarnih sredstev je sklad gradil bolnišnice in sirotišnice, poleg tega je prav zaradi sklada Evita imela velik vpliv na Argentino. Že leta 1949 je bila najpomembnejša argentinska osebnost.

Njene fotografije so se pojavljale povsod, kljub temu pa je bila Evita zmeraj previdna in ni spodkopavala vloge svojega moža. Tako je zmeraj trdila, da je vse njeno dobrodelno delo zamisel njenega moža. Zasebno pa sta imela veliko težav, tudi zato, ker nista imela otrok.

Leta 1946 se je med t. i. Mavrično turnejo po Evropi srečala z več državniki, med drugim tudi s Franciscom Francom. V Španiji je tako vsakemu revnemu, ki ga je srečala, podarila nekaj denarja. Poleg tega se je srečala tudi s papežem. Leta 1951 je Evita od moža zahtevala, da postane podpredsednica. Zaradi različnih pritiskov je Peron pozneje umaknil njeno imenovanje.

Tako kot prva žena Juana Perona je tudi Evita 26. julija 1952 umrla zaradi raka na maternici. Bila je stara 33 let. Njeno truplo so balzamirali in postavili na ogled do leta 1955, dokler vojska ni strmoglavila njenega moža. Nato so truplo prepeljali v Milano in pokopali. 16 let kasneje so ga izkopali in prepeljali v Španijo.

Ko se je Juan Peron vrnil v Argentino kot predsednik države, so po njegovi smrti leta 1974 njeno truplo prepeljali v domovino in ga za kratek čas postavili zraven njegovega. Nazadnje so Evito pokopali v družinski grobnici Duartejevih na pokopališču La Recoleta v Buenos Airesu. Njeno življenje so prikazali v gledališču, na filmskih platnih in v televizijski nadaljevanki.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 310 je umrl papež Evzebij.

Leta 686 je bil za papeža izvoljen Konon.

Leta 1328 se je rodil kitajski vladar Hongvu.

Leta 1449 se je rodil clarenški vojvoda George, brat angleškega kralja Edvarda IV. in angleškega kralja Richarda III.

Leta 1500 je umrl japonski cesar Go.

Leta 1520 je portugalski pomorščak Fernao de Magalhaes - Magellan odkril vhod v morsko ožino, ki se po njem imenuje Magellanov preliv. Preliv je dolg 583 kilometrov, nahaja pa se med južnoameriško celino in Ognjeno zemljo ter povezuje Tihi in Atlantski ocean.

Leta 1573 je kranjski deželni zbor vpeljal poštno zvezo med Ljubljano in Gradcem.

Leta 1600 je umrl japonski vojaški poveljnik Toda Kacušige.

Leta 1600 je Tokugava Leyasu v bitki pri Sekigahari porazil voditelje preostalih japonskih družin. Ta bitka označuje začetek šogunata Tokugava. Vladarji iz te družine so vladali Japonski do sredine 19. stoletja.

Leta 1600 so Turki zasedli trdnjavo Velika Kaniža.

Leta 1687 se je rodil švicarski matematik Nicolaus I. Bernoulli.

Leta 1691 se je rodil slovenski matematik, astronom in kartograf Janez Florjančič.

Leta 1797 so v bostonski luki splavili ameriško vojaško fregato s 44 topovi USS Constitution.

Leta 1805 je britanski general Horatio Nelson v sloviti bitki pri Trafalgarju premagal združeno francosko-špansko ladjevje. Sovražna flota je bila popolnoma uničena. Britanci so zajeli dvajset ladij. Uro po zmagi je Nelson, ki ga je zadel strel v hrbtenico, umrl.

Leta 1805 se je pri Ulmu avstrijski general Mack skupaj s svojo vojsko predal Napoleonu. Ta je zajel 30.000 vojakov, v bitki pa je bilo ubitih 10.000 avstrijskih vojakov.

Leta 1833 se je rodil švedski kemik in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Premoženje, ki ga je pridobil z dinamitom, je z oporoko namenil za ustanovitev sklada, iz katerega naj bi se vsako leto podeljevale nagrade za najboljše dosežke v znanosti in literaturi - Nobelove nagrade.

Leta 1854 je Florence Nightingale skupaj z 38 medicinskimi sestrami odpotovala na bojišče ob Krimu.

Leta 1879 je Thomas Alva Edinson testiral prvo električno žarnico, ki je žarela 13 ur in pol, preden je pregorela.

Leta 1895 je Republika Tajvan propadla, potem ko so jo napadle japonske čete.

Leta 1902 se je v ZDA po petih mesecih končala stavka združenja rudarjev United Mine Workers.

Leta 1911 je umrl slovenski politik, zdravnik in pisatelj Josip Vošnjak.

Leta 1927 je generalni sekretar KP SZ Josip Visarionovič Stalin dosegel, da so iz KP-ja izključili Leva Davidoviča Trockega in Grigorija Jevsejeviča Zinovjeva.

Leta 1933 je Nemčija izstopila iz Društva narodov.

Leta 1941 so Nemci v Kragujevcu v treh dneh pobili 7.000 prebivalcev. Iztrebili so vse moške, stare od 17 do 70 let.

Leta 1942 se je rodila ameriška sodnica in tv-voditeljica Judy Sheindlin.

Leta 1945 so si ženske v Franciji izborile pravico do glasovanja na volitvah.

Leta 1947 je v požaru, ki je uničil azil v nemškem Hoffu, umrlo 21 ljudi.

Leta 1949 se je rodil deveti izraelski premier Benjamin Netanjahu.

Leta 1957 se je rodil nemški fizik in Nobelov nagrajenec Wolfgang Ketterle.

Leta 1966 se je na rudarsko naselje Aberfan v Walesu zrušil velikanski kup jalovine in pokopal pod sabo 144 ljudi. Med žrtvami so bili tudi vsi učenci osnovne šole, ki so bili pri pouku.

Leta 1967 je v Washingtonu več kot 100.000 ljudi protestiralo proti vojni v Vietnamu. Protestirati so nehali 23. oktobra, med protesti pa je bilo 683 ljudi aretiranih. Do podobnih protestov je sočasno prišlo tudi na Japonskem in v Evropi.

Leta 1969 je bil Willy Brandt izvoljen za prvega socialdemokratskega kanclerja Zvezne republike Nemčije.

Leta 1986 so v Libanonu proiranski ugrabitelji ugrabili ameriškega pisatelja Edwarda Tracyja, ki so ga izpustili šele avgusta 1991.

Leta 1987 so nekdanjo mis Amerike Bess Myerson aretirali z obtožbami o podkupovanju, zaroti in poštni prevari – vse, da bi dobila lažno vzdrževalnino. Kasneje jo je sodišče oprostilo.

Leta 1994 sta Severna Koreja in ZDA podpisali sporazum, po katerem je morala Severna Koreja ustaviti program izdelave jedrskega orožja in privoliti v obisk inšpektorjev.