Od maja vodja opozicije. Foto:
Od maja vodja opozicije. Foto:
Benjamin Netanjahu
Bil je član vlade Jicaka Rabina.
Benjamin Netanjahu
Močna osebnost. Foto: EPA
Fernao de Magalhaes - Magellan
21. 10. 1520 je Magellan odkril prehod v ožino, ki se imenuje po njem.
USS Constitution
Ladjo so spolovili iz bostonske luke. Foto: US Navy
Horatio Nelson
Nedavno so na dražbi prodali predmete Nelsona, ki je umrl leta 1805. Foto: EPA
Thomas Alva Edison
Prva žarnica, ki jo je Edison testiral, je gorela 13 ur in pol.
Sodica Judy Sheindlin
Judy Sheindlin je po 25 letih dela zapustila službo na sodišču v New Yorku in se podala v svet tv-sodišč.
Benjamin Netanjahu
Netanjahu se je rodil 21. oktobra 1949. Foto: EPA
Bess Myerson
Bess se je rodila 16. julija 1924 v judovski družini, mis pa je postala leta 1945.

Bibi, kot ga kličejo prijatelji, se je rodil Zili in Benu Zionu Netanjahuju, izvirno se je družina pisala Milikowsky, izhajala pa je iz Litve.



Nato je študiral politične vede na Harvardu in MIT-u. Po končanem šolanju se je vrnil v Izrael. Netanjahu ima iz prvega zakona z Micki Weizman eno hčerko, Noo. Drugič je bil poročen s Fleur Cates, s tretjo ženo Sarah pa ima dva otroka – Jaira in Avnerja. Po kratki karieri v poslovnem svetu je bil leta 1982 imenovan za veleposlanika v Washingtonu. Pozneje je postal izraelski veleposlanik v OZN-ju. To službo je opravljal med letoma 1984 in 1988, ko je bil izvoljen v kneset. Od leta 1988 do 1992 je delal v vladi Jicaka Šamirja. Leta 1993 je Netanjahu zmagal na volitvah svoje stranke – Likuda.

Leta 1996 so v Izraelu prvič neposredno volili premierja, na volitvah je zmagal prav Netanjahu in je na mestu premierja zamenjal Šimona Peresa. Po porazu leta 1999 se je Netanjahu začasno umaknil iz politike, na premierskem stolčku pa ga je nasledil Ehud Barak. Leta 2002 ga je premier Ariel Šaron imenoval za zunanjega ministra, leta 2003 pa je po volitvah postal finančni minister v novi vladi Šarona. Finančno ministrstvo je vodil do 5. avgusta 2005, ko je začel veljati njegov odstop. Netanjahu je odstopil iz protesta zaradi umika izraelske vojske iz Gaze. 20. decembra 2005 je znova postal predsednik Likuda, od 4. maja 2006 pa je vodja opozicije v knesetu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 310 je umrl papež Evzebij.

Leta 686 je bil za papeža izvoljen Konon.

Leta 1328 se je rodil kitajski vladar Hongvu.

Leta 1449 se je rodil clarenški vojvoda George, brat angleškega kralja Edvarda IV. in angleškega kralja Richarda III.

Leta 1500 je umrl japonski cesar Go.

Leta 1520 je portugalski pomorščak Fernao de Magalhaes - Magellan odkril vhod v morsko ožino, ki se po njem imenuje Magellanov preliv. Preliv je dolg 583 kilometrov, nahaja pa se med južnoameriško celino in Ognjeno zemljo ter povezuje Tihi in Atlantski ocean.

Leta 1573 je kranjski deželni zbor vpeljal poštno zvezo med Ljubljano in Gradcem.

Leta 1600 je umrl japonski vojaški poveljnik Toda Kacušige.

Leta 1600 je Tokugava Leyasu v bitki pri Sekigahari porazil voditelje preostalih japonskih družin. Ta bitka označuje začetek šogunata Tokugava. Vladarji iz te družine so vladali Japonski do sredine 19. stoletja.

Leta 1600 so Turki zasedli trdnjavo Velika Kaniža.

Leta 1687 se je rodil švicarski matematik Nicolaus I. Bernoulli.

Leta 1691 se je rodil slovenski matematik, astronom in kartograf Janez Florjančič.

Leta 1797 so v bostonski luki splavili ameriško vojaško fregato s 44 topovi USS Constitution.

Leta 1805 je britanski general Horatio Nelson v sloviti bitki pri Trafalgarju premagal združeno francosko-špansko ladjevje. Sovražna flota je bila popolnoma uničena. Britanci so zajeli dvajset ladij. Uro po zmagi je Nelson, ki ga je zadel strel v hrbtenico, umrl.

Leta 1805 se je pri Ulmu avstrijski general Mack skupaj s svojo vojsko predal Napoleonu. Ta je zajel 30.000 vojakov, v bitki pa je bilo ubitih 10.000 avstrijskih vojakov.

Leta 1833 se je rodil švedski kemik in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Premoženje, ki ga je pridobil z dinamitom, je z oporoko namenil za ustanovitev sklada, iz katerega naj bi se vsako leto podeljevale nagrade za najboljše dosežke v znanosti in literaturi - Nobelove nagrade.

Leta 1854 je Florence Nightingale skupaj z 38 medicinskimi sestrami odpotovala na bojišče ob Krimu.

Leta 1879 je Thomas Alva Edinson testiral prvo električno žarnico, ki je žarela 13 ur in pol, preden je pregorela.

Leta 1895 je Republika Tajvan propadla, potem ko so jo napadle japonske čete.

Leta 1902 se je v ZDA po petih mesecih končala stavka združenja rudarjev United Mine Workers.

Leta 1911 je umrl slovenski politik, zdravnik in pisatelj Josip Vošnjak.

Leta 1927 je generalni sekretar KP SZ Josip Visarionovič Stalin dosegel, da so iz KP-ja izključili Leva Davidoviča Trockega in Grigorija Jevsejeviča Zinovjeva.

Leta 1933 je Nemčija izstopila iz Društva narodov.

Leta 1941 so Nemci v Kragujevcu v treh dneh pobili 7.000 prebivalcev. Iztrebili so vse moške, stare od 17 do 70 let.

Leta 1942 se je rodila ameriška sodnica in tv-voditeljica Judy Sheindlin.

Leta 1945 so si ženske v Franciji izborile pravico do glasovanja na volitvah.

Leta 1945 se je argentinski politik Juan Perón poročil z igralko Evito. To je bil zanj drugi zakon, zanjo pa prvi.

Leta 1947 je v požaru, ki je uničil azil v nemškem Hoffu, umrlo 21 ljudi.

Leta 1949 se je rodil deveti izraelski premier Benjamin Netanjahu.

Leta 1957 se je rodil nemški fizik in Nobelov nagrajenec Wolfgang Ketterle.

Leta 1966 se je na rudarsko naselje Aberfan v Walesu zrušil velikanski kup jalovine in pokopal pod sabo 144 ljudi. Med žrtvami so bili tudi vsi učenci osnovne šole, ki so bili pri pouku.

Leta 1967 je v Washingtonu več kot 100.000 ljudi protestiralo proti vojni v Vietnamu. Protestirati so nehali 23. oktobra, med protesti pa je bilo 683 ljudi aretiranih. Do podobnih protestov je sočasno prišlo tudi na Japonskem in v Evropi.

Leta 1969 je bil Willy Brandt izvoljen za prvega socialdemokratskega kanclerja Zvezne republike Nemčije.

Leta 1986 so v Libanonu proiranski ugrabitelji ugrabili ameriškega pisatelja Edwarda Tracyja, ki so ga izpustili šele avgusta 1991.

Leta 1987 so nekdanjo mis Amerike Bess Myerson aretirali z obtožbami o podkupovanju, zaroti in poštni prevari – vse, da bi dobila lažno vzdrževalnino. Kasneje jo je sodišče oprostilo.

Leta 1994 sta Severna Koreja in ZDA podpisali sporazum, po katerem je morala Severna Koreja ustaviti program izdelave jedrskega orožja in privoliti v obisk inšpektorjev.