Lenin velja za klasika marksizma, voditelja ruskega in mednarodnega delavskega gibanja in stratega oktobrske revolucije. Izhajal je iz družine uradniškega plemstva, že zelo zgodaj pa je prišel v stik z revolucionarnimi tokovi.

V Sankt Peterburgu je končal študij prava in tam nekaj časa delal kot odvetnik. Prepričan je bil, da lahko omogoči zmago proletaritata le centralizirana stranka poklicnih revolucionarjev. Neenotnost v stališčih je pripeljala do razcepa na ilegalnem kongresu Socialdemokratske stranke leta 1903. Razcepila se je na boljševike in menjševike. Med revolucijo 1905 je bil v Rusiji, kasneje pa v emigraciji.

Aprila leta 1917 se je znova vrnil in prevzel oblast, 7. novembra 1917 mu je uspelo strmoglaviti vlado Kerenskega in kasneje razbiti ustavodajno skupščino. Postal je predsednik ljudskih komisarjev in države in komunistične partije. Obvladal je državljansko vojno, z novo ekonomsko politiko je ustavil propadanje gospodarstva. Umrl je 21. januarja 1924 v Gorkem.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 296 je umrl papež Kaj, ki je bil za papeža izvoljen leta 283.

Leta 536 je umrl papež Agapit I., ki je bil za papeža izvoljen leto pred svojo smrtjo.

Leta 1308 so gospodje Žovneški postali štajerski deželnoknežji vazali.

Leta 1370 so v Parizu začeli graditi Bastiljo.

Leta 1451 se je rodila kastiljska in leonska kraljica Izabela.

Leta 1500 je portugalski navigator Pedro Álvares Cabral postal prvi Evropejec, ki je zagledal kopno. Kasneje so ga poimenovali Brazilija.

Leta 1509 je po smrti svojega očeta Henrik VIII. postal angleški kralj.

Leta 1529 sta si Španija in Portugalska s podpisom sporazuma v Saragossi razdelili vzhodno poloblo.

Leta 1610 se je rodil Pietro Vitto Ottoboni, ki je ob izvolitvi za papeža leta 1689 prevzel ime Aleksander VIII. Umrl je leta 1691.

Leta 1724 se je rodil nemški filozof Immanuel Kant, začetnik nemške klasične filozofije. V delih Kritika čistega uma, Kritika praktičnega uma in Kritika razsodne moči je pojasnil pojem transcendentalni idealizem. Kant je v filozofiji narave uveljavljal povsem nove poglede, s svojimi deli pa velja za enega največjih filozofov evropske zgodovinske misli. Umrl je leta 1804.

Leta 1852 se je rodil luksemburški nadvojvoda Guillaume IV.

Leta 1854 se je rodil belgijski odvetnik in aktivist, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir, Henri La Fontaine.

Leta 1864 je ameriški kongres sprejel zakon, s katerim je določil, da mora biti napis In God We Trust (Verujemo v boga) natisnjen na vse kovance ZDA.

Leta 1876 se je rodil ameriški zdravnik in dobitnik Nobelove nagrade za medicino Robert Bárány.

Leta 1904 se je rodil ameriški fizik Robert Oppenheimer.

Leta 1908 je umrl angleški premier Henry Campbell Bannerman.

Leta 1909 se je rodila italijanska nevrologinja in prejemnica Nobelove nagrade za medicino Rita Levi Montalcini.

Leta 1913 so v St. Peterburgu začeli izdajati časopis Pravda, ki je veljal za glas komunistične partije Sovjetske zveze.

Leta 1915 je nemška vojska v bitki pri Iepru prvič uporabila bojne strupe.

Leta 1919 se je rodil ameriški kemik in Nobelov nagrajenec Donald J. Cram.

Leta 1941 sta si nacistična Nemčija in fašistična Italija po dunajskem sporazumu razdelili slovensko ozemlje. Razdelitev se je končala tako, da so Nemci zasedli del Gorenjske, ki bi moral pripasti Italiji, Italijanom pa so prepustili v zameno nekaj krajev na Dolenjskem.

Leta 1970 so prvič praznovali svetovni dan Zemlje.

Leta 1994 je umrl nekdanji ameriški predsednik Richard Nixon. Bil je edini predsednik ZDA, ki je moral odstopiti. Richard Milhous Nixon se je rodil 9. januarja 1913 in je bil 37. predsednik Združenih držav Amerike. V Ovalni pisarni je sedel med letoma 1969 in 1974.

Med drugo svetovno vojno je bil poročnik pri ameriškemi mornarici na Pacifiku. Kasneje je bil izvoljen v Kongres, nato je bil 36. podpredsednik ZDA v vladi Dwighta D. Eisenhowerja med letoma 1953 in 1961. Prvič je za predsednika kandidiral leta 1960, a je bil neuspešen. Uspelo mu je leta 1968 in štiri leta kasneje.

Med njegovim predsedovanjem so napetosti med ZDA in Sovjetsko zvezo popuščale, vzpostavil pa je tudi diplomatske odnose s Kitajsko. Dokončno je končal najdaljšo vojno v ameriški zgodovini, v Vietnamu. Nixon je moral odstopiti zaradi škandala Watergate, ko so člani njegove administracije vdrli v pisarno demokratske stranke. Nasledil ga je Gerald Ford.

Leta 1997 je bilo v masakru v eni od alžirskih vasi ubitih 93 vaščanov.

Leta 1997 se je 126 dni trajajoča kriza v rezidenci japonskega ambasadorja v Limi končala. Perujska vojska je vdrla v poslopje in ga zavzela. Rešili so 71 talcev, en talec je umrl zaradi srčnega napada, v napadu pa sta bila ubita tudi dva vojaka in vseh 14 upornikov.

Leta 2004 sta dva vlaka, ki sta prevažala gorivo, trčila v severnokorejskem mestu Rjongčon. Umrlo je okoli 150 ljudi.