Po izobrazbi je električar. Je poljski politik in nekdanji aktivist za pravice delavcev, aktivist za človekove pravice in soustanovitelj Solidarnosti (Solidarność), dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 1983.

Predsednik Poljske je bil med letoma 1990 in 1995. Leta 1969 se je poročil z Danutao Gološ, s katero imata osem otrok. Leta 1970 je bil član ilegalnega stavkovnega komiteja v pristanišču Gdansk.

Po koncu stavke, v kateri je bilo ubitih več kot osemdeset delavcev, ga je policija aretirala zaradi nesocialnega vedenja in ga obsodila na enoletno zaporno kazen. Leta 1976 je Walensa izgubil delo v pristanišču, ker je zbiral podpise za gradnjo spomenika padlim delavcem med stavko, se nato znašel na črni listi in ni več našel druge zaposlitve. On in njegova družina so takrat preživeli le s pomočjo prijateljev.

Leta 1979 so ga večkrat aretirali zaradi protidržavnega vedenja, a ga nikoli niso obsodili. V začetku leta 1980 je spet začel delati v pristanišču. 14. avgusta istega leta je znova zanetil stavko v Gdansku, ki se je razširila po vsej Poljski. Septembra je komunistična vlada podpisala sporazum s stavkovnim odborom in dovolila legalno zbiranje delavcev, ne pa sindikatov.

Stavkovni odbor se je nato preimenoval v narodni komite Solidarnost, Walensa pa je postal predsednik komiteja. To funkcijo je opravljal do decembra 1981, takrat pa je premier Wojciech Jaruzelski razglasil vojno stanje v državi. Walenso so zaprli za enajst mesecev na jugovzhodu države ob meji s Sovjetsko zvezo. Iz zapora je bil izpuščen 14. novembra 1982.

Naslednje leto se je vrnil na svoje delovno mesto v gdansko pristanišče. Lech je bil do leta 1987 v domačem priporu. Leta 1983 je prejel Nobelovo nagrado za mir, a se podelitve prav zaradi domačega pripora ni mogel udeležiti, zato je nagrado v njegovem imenu prejela žena Danuta. Walensa je denar, ki ga je prejel, podaril vodstvu Solidarnosti, ki je bilo takrat v izgnanstvu v Bruslju.

9. decembra 1990 je bil izvoljen za predsednika države za dobo petih let. Večina političnih strank ga je med vladavino kritizirala, zato je do leta 1995 izgubil večino podpore Poljakov in bil je poražen na volitvah, ko je spet kandidiral za predsednika Poljske. Kandidiral je tudi leta 2000, a je prejel manj kot en odstotek glasov.

Leta 1100 je umrl vojvoda Bretislaus II.

Leta 1216 je papež Honorij III. potrdil dominikanski red.

Leta 1603 je umrl turški sultan Mehmed III., nasledil ga je njegov sin Ahmed I.

Leta 1807 so ZDA uvedle zakon o embargu, ki je prepovedoval trgovanje s tujimi državami. Kongres je zakon sprejel, potem ko je na kongresnike pritisnil predsednik Thomas Jefferson.

Leta 1849 so v zadnji sekundi odpovedali izvršitev smrtne obsodbe pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega.

Leta 1851 je v Rurkiju v Indiji začel delati prvi tovorni vlak.

Leta 1856 se je rodil ameriški minister za notranje zadeve Frank B. Kellogg, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1861 je Bukarešta postala prestolnica Vlaške in Moldavije, ki sta prevzeli skupno ime Romunija.

Leta 1885 je japonski samuraj Ito Hirobumi postal prvi japonski premier.

Leta 1894 je bil Alfred Dreyfus zaradi domnevnega vohunstva degradiran in obsojen na dosmrtno deportacijo.

Leta 1898 se je rodil ruski fizik in matematik Vladimir Aleksandrovič Fok.

Leta 1902 je umrl nemški psihiater in seksolog Richard Freiherr von Krafft Ebing.

Leta 1910 je v hudem požaru, ki je izbruhnil v Chicagu, umrlo 21 gasilcev.

Leta 1912 se je rodila prva dama ZDA Lady Bird Johnson.

Leta 1935 je bil angleški diplomat Eden imenovan za britanskega zunanjega ministra.

Leta 1936 je ruski oporečnik Trocki odšel iz Norveške v Mehiko.

Leta 1936 je v Zagrebu umrl Dragutin Gorjanović Kramberger, ki je leta 1899 odkril ostanke krapinskega pračloveka.

Leta 1937 so v New Yorku odprli tunel Lincoln.

Leta 1938 sta Otto Hahn in Fritz Strassmann cepila uranovo jedro.

Leta 1941 se je začela konferenca v Washingtonu med ZDA in Veliko Britanijo.

Leta 1941 je bila v bosanskem mestu Rudo ustanovljena I. proletarska brigada pod poveljstvom Koče Popovića.

Leta 1941 so Italijani v kamnolomu Tomišelj pri Ljubljani ustrelili narodnega heroja Ljuba Šercerja skupaj s petimi borci krimskega bataljona.

Leta 1942 so Italijani v božičnih racijah aretirali približno 1.500 Ljubljančanov.

Leta 1943 je Francija začela prepuščati oblast Siriji in Libanonu.

Leta 1944 je Vo Ngujen Gjap postal voditelj novonastale vietnamske osvobodilne vojske.

Leta 1948 je bil dokončan prototip bipolarnega tranzistorja.

Leta 1956 so Port Said zapustili zadnji francoski in britanski vojaki, ki so sodelovali v trojnem napadu na Egipt.

Leta 1958 je Velika Britanija sklenila trgovski sporazum z Egiptom.

Leta 1963 je križarka Lakonia zgorela 180 milj severno od Madeire. V požaru je umrlo 128 ljudi.

Leta 1964 so komika Lennyja Brucea obsodili zaradi opolzkosti.

Leta 1966 je Rodezija izstopila iz Commonwealtha.

Leta 1972 je potres v Managui zahteval 20.000 žrtev.

Leta 1973 so se ministri šestih držav Perzijskega zaliva v Teheranu dogovorili, da bo v prihodnjem letu nafta dvakrat dražja.

Leta 1984 je Bernhard Hugo Goetz ustrelil štiri temnopolte mladeniče na vlaku med Bronxom in središčem New Yorka.

Leta 1988 so ubili brazilskega aktivista in unionista Chica Mendesa.

Leta 1989 je bil odstavljen romunski diktator Nicolae Ceausescu.

Leta 1989 so se v Berlinu Brandenburška vrata prvič odprla po skoraj 30 letih. S tem se je tudi končala delitev Nemčije na vzhod in zahod.

Leta 1990 je Lech Wałęsa prisegel kot poljski predsednik.

Leta 1995 je umrl angleški ekonomist in Nobelov nagrajenec James Meade.

Leta 1999 je španska civilna garda v bližini Zaragoze odkrila tovornjak, ki ga je ETA naložila s 750 kilogrami eksploziva.

Leta 2001 je politični vodja afganistanske severne zveze Burhanudin Rabani predal oblast Hamidu Karzaju.

Leta 2001 se je rodil prvi kloniran hišni ljubljenček, mačka Cc.

Leta 2002 je umrl predsednik Gvajane Desmond Hoyte.