Bila je zelo nadarjena študentka in je obiskovala kolidž Vassar ter nato univerzo Yale. Izšolala se je za učiteljico angleškega jezika.

Leta 1906 se je preselila v Nemčijo, da bi nadaljevala šolanje jezikoslovja. Dve leti kasneje se je vrnila v New York, da bi znova delala kot učiteljica. Leta 1911 se je preselila v Veliko Britanijo, kjer je kasneje diplomirala na univerzi Oxford. V Veliki Britaniji je, ko se je včlanila v Women's Social and Political Union – organizacijo, ki se je borila za pravice žensk v Veliki Britaniji, tudi spoznala svojo bodočo prijateljico Alice Paul. Skupaj sta se, navdušeni nad feminističnim bojem za enakopravnost, vrnili v ZDA in se pridružili National American Women Suffrage Association kot lobistki v kongresu. Kmalu sta se ločili od zveze zaradi spora glede taktike, kako doseči enakopravnost žensk in moških pred zakonom, in leta 1913 ustanovili Congressional Union for Women Suffrage. Tri leta kasneje sta razočarani, ker jima ni uspelo z lobiranjem, ustanovili National Woman's Party (NWP). Moški so se ju bali in se jima posmehovali, konservativne sufražetke pa so nasprotovale njuni militantni taktiki. To pa prijateljicama ni preprečilo, da se ne bi borile za svoje cilje, predvsem za volilno pravico.

NWP je od leta 1916 večkrat organizirala skupine žensk, ki so protestirale pred Belo hišo. Članice so direktno napadale predsednika Wilsona in nasprotovale udeležbi ameriških vojakov v prvi svetovni vojni. Burnsovo so policisti večkrat zaprli zaradi protestiranja pred Belo hišo, skupaj z Alice Paul in drugimi protestnicami so v zaporu gladovno stavkale in tudi na ta način protestirale in se zavzemale za pravice žensk. Trdile so, da so politične zapornice. Burnsovo so prisilno hranili in jo najverjetneje tudi mučili. Enako so v zaporu delali tudi s Paulovo. Ko so ženske v ZDA dobile volilno pravico, se je Burnsova umaknila iz političnega življenja. Umrla je 22. decembra 1966.

Leta 1100 je umrl vojvoda Bretislaus II.

Leta 1216 je papež Honorij III. potrdil dominikanski red.

Leta 1603 je umrl turški sultan Mehmed III., nasledil ga je njegov sin Ahmed I.

Leta 1807 so ZDA uvedle zakon o embargu, ki je prepovedoval trgovanje s tujimi državami. Kongres je zakon sprejel, potem ko je na kongresnike pritisnil predsednik Thomas Jefferson.

Leta 1849 so v zadnji sekundi odpovedali izvršitev smrtne obsodbe pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega.

Leta 1851 je v Rurkiju v Indiji začel delati prvi tovorni vlak.

Leta 1856 se je rodil ameriški minister za notranje zadeve Frank B. Kellogg, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1861 je Bukarešta postala prestolnica Vlaške in Moldavije, ki sta prevzeli skupno ime Romunija.

Leta 1885 je japonski samuraj Ito Hirobumi postal prvi japonski premier.

Leta 1894 je bil Alfred Dreyfus zaradi domnevnega vohunstva degradiran in obsojen na dosmrtno deportacijo.

Leta 1898 se je rodil ruski fizik in matematik Vladimir Aleksandrovič Fok.

Leta 1902 je umrl nemški psihiater in seksolog Richard Freiherr von Krafft Ebing.

Leta 1910 je v hudem požaru, ki je izbruhnil v Chicagu, umrlo 21 gasilcev.

Leta 1912 se je rodila prva dama ZDA Lady Bird Johnson.

Leta 1935 je bil angleški diplomat Eden imenovan za britanskega zunanjega ministra.

Leta 1936 je ruski oporečnik Trocki odšel iz Norveške v Mehiko.

Leta 1936 je v Zagrebu umrl Dragutin Gorjanović Kramberger, ki je leta 1899 odkril ostanke krapinskega pračloveka.

Leta 1937 so v New Yorku odprli tunel Lincoln.

Leta 1938 sta Otto Hahn in Fritz Strassmann cepila uranovo jedro.

Leta 1941 se je začela konferenca v Washingtonu med ZDA in Veliko Britanijo.

Leta 1941 je bila v bosanskem mestu Rudo ustanovljena I. proletarska brigada pod poveljstvom Koče Popovića.

Leta 1941 so Italijani v kamnolomu Tomišelj pri Ljubljani ustrelili narodnega heroja Ljuba Šercerja skupaj s petimi borci krimskega bataljona.

Leta 1942 so Italijani v božičnih racijah aretirali približno 1.500 Ljubljančanov.

Leta 1943 je Francija začela prepuščati oblast Siriji in Libanonu.

Leta 1944 je Vo Ngujen Gjap postal voditelj novonastale vietnamske osvobodilne vojske.

Leta 1948 je bil dokončan prototip bipolarnega tranzistorja.

Leta 1956 so Port Said zapustili zadnji francoski in britanski vojaki, ki so sodelovali v trojnem napadu na Egipt.

Leta 1958 je Velika Britanija sklenila trgovski sporazum z Egiptom.

Leta 1963 je križarka Lakonia zgorela 180 milj severno od Madeire. V požaru je umrlo 128 ljudi.

Leta 1964 so komika Lennyja Brucea obsodili zaradi opolzkosti.

Leta 1966 je Rodezija izstopila iz Commonwealtha.

Leta 1972 je potres v Managui zahteval 20.000 žrtev.

Leta 1973 so se ministri šestih držav Perzijskega zaliva v Teheranu dogovorili, da bo v prihodnjem letu nafta dvakrat dražja.

Leta 1984 je Bernhard Hugo Goetz ustrelil štiri temnopolte mladeniče na vlaku med Bronxom in središčem New Yorka.

Leta 1988 so ubili brazilskega aktivista in unionista Chica Mendesa.

Leta 1989 je bil odstavljen romunski diktator Nicolae Ceausescu.

Leta 1989 so se v Berlinu Brandenburška vrata prvič odprla po skoraj 30 letih. S tem se je tudi končala delitev Nemčije na vzhod in zahod.

Leta 1990 je Lech Wałęsa prisegel kot poljski predsednik.

Leta 1995 je umrl angleški ekonomist in Nobelov nagrajenec James Meade.

Leta 1999 je španska civilna garda v bližini Zaragoze odkrila tovornjak, ki ga je ETA naložila s 750 kilogrami eksploziva.

Leta 2001 je politični vodja afganistanske severne zveze Burhanudin Rabani predal oblast Hamidu Karzaju.

Leta 2001 se je rodil prvi kloniran hišni ljubljenček, mačka Cc.

Leta 2002 je umrl predsednik Gvajane Desmond Hoyte.