Rodil se je 27. avgusta 1908 v teksaškem Stonewallu na majhni farmi. Njegov oče Samuel Ealy Johnson in mati Rebekah sta imela poleg njega še štiri otroke: hčerke Rebekah (1910-1978), Josefo (1912-1961) in Lucio (1916-1997) ter sina Sama Houstona (1914-1978).

Lyndon je obiskoval javno osnovno šolo in šolanje končal leta 1924. Tri leta kasneje se je vpisal na Southwest Texas State Teacher’s College. Med šolanjem je delal, sodeloval v političnih debatah in urejal šolski časopis. Diplomiral je na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja.

Kmalu po diplomi se je zaposlil na srednji šoli v Houstonu, kjer je poučeval javno nastopanje in debatiranje. Kmalu je dal odpoved in se posvetil politiki. Zaradi svoje pomoči med volitvami za kongres je bil po volitvah imenovan za tajnika kongresnika Richarda M. Kleberga.

Takrat je spoznal tudi svojo bodočo ženo Claudio Alto Taylor, ki so jo vsi poznali pod vzdevkom Lady Bird. Le po nekaj tednih poznanstva sta se 17. novembra 1934 poročila. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, Lynda Bird (1944) in Luci (1947). Leta 1937 je bil izvoljen za kongresnika, štiri leta kasneje pa je bil na volitvah v senat poražen.

Decembra 1941 je vstopil v vojsko in se udeležil več bitk. Leta 1948 je znova kandidiral v senat in bil izvoljen. Leta 1953 so ga izbrali za vodjo demokratske skupine v senatu, ki je bila takrat v manjšini. Postal je najmlajši moški na tem položaju v zgodovini stranke. Leto kasneje je bil vnovič izvoljen v senat, demokrati pa so dobili večino sedežev.

Na predsedniških volitvah 1960 je Kennedy zmagal, Johnson pa je postal podpredsednik države. Ko je bil 22. novembra 1963 Kennedy ubit, je Johnson prisegel za predsednika na letalu Air Force One na dallaškem letališču Love Field. Prisegel je pred sodnico Sarah T. Hughes, ki je tako postala prva ženska, pred katero je kateri koli ameriški predsednik prisegel.

Leta 1964 je Johnson zmagal na predsedniških volitvah. Prejel je 61 odstotkov vseh glasov. 31. marca 1968 je najavil, da ne bo več kandidiral za predsednika, čeprav bi lahko, saj bi se lahko skliceval na 22. amandma k ustavi. Ta pravi, da lahko predsednik, ki je opravljal vlogo predsednika manj kot dve leti v enem od mandatov, znova kandidira na volitvah, čeprav je opravljal funkcijo dva mandata. Po končanem mandatu 20. januarja 1969 se je vrnil na ranč v Teksasu. Nasledil ga je Richard M. Nixon.

Leta 1971 je objavil svoje spomine. Svoj ranč je poklonil državi, da bi tam ustanovila spominski park Lyndona B. Johnsona. Umrl je zaradi tretjega srčnega napada ob 16.33. Star je bil 64 let. Našli so ga v postelji, kako se je stegoval proti telefonski slušalki. Žalna slovesnost za umrlim predsednikom je bila 25. januarja. Pokopali so ga na njegovem ranču.

LBJ je bil velik 192 centimetrov in je bil drugi najvišji predsednik po Abrahamu Lincolnu. Bil je izredno skop, čeprav je bil večkratni milijonar, zato so se v delavci v Beli hiši šalili na račun njegove skoposti. LBJ je bil edini predsednik, ki je obiskal Malezijo. Sicer pa je bil ponosen na svoje začetnice. Zato je svoji hčerki poimenoval tako, da sta nosili začetnice LBJ. In tudi njegov pes.

Leta 1440 se je rodil ruski car Ivan III.

Leta 1561 se je rodil angleški filozof in državnik Francis Bacon.

Leta 1666 je umrl indijski mogul Šah Džahan.

Leta 1750 je umrl bavarski politik Franz Xaver Josef von Unertl.

Leta 1767 je umrl nemški mineralog in geolog Johann Gottlob Lehmann.

Leta 1775 se je rodil francoski fizik in matematik Andre-Marie Amperre, ki je začetnik elektrodinamike, po njem pa se imenuje enota za merjenje jakosti električnega toka. Umrl je leta 1836.

Leta 1824 so Ašanti premagali Angleže na Zlati obali.

Leta 1840 je umrl nemški antropolog in fiziolog Johann Friedrich Blumenbach.

Leta 1840 so angleški kolonisti prispeli na Novo Zelandijo.

Leta 1863 je prišlo do januarske vstaje na Poljskem, v Litvi in Belorusiji. Cilj vstaje je bil obnovitev poljsko-litvansko-rutenijske zveze in preprečitev ruske okupacije.

Leta 1899 so se voditelji šestih avstralskih kolonij zbrali v Melbournu, da bi razpravljali o konfederaciji med kolonijami.

Leta 1901 je umrla od javnosti umaknjena britanska kraljica Viktorija, ki je vladala skoraj 64 let. Po njej je poimenovana "viktorijina doba", čas največjega razcveta meščanske družbe 19. stoletja. Po njeni smrti je kralj postal Viktorijin sin Edvard VII.

Leta 1905 so ruske cesarske čete na "krvavo nedeljo" ubile 500 ljudi.

Leta 1908 se je rodil ruski fizik in Nobelov nagrajenec Lev Davidovič Landau.

Leta 1909 se je rodil burmanski politik in sekretar Organizacije združenih narodov U Thant.

Leta 1911 se je rodil avstrijski politik Bruno Kreisky, eden najpomembnejših voditeljev evropske socialne demokracije.

Leta 1922 je umrl danski politik, mirovnik in prejemnik Nobelove nagrade za mir Fredrik Bajer.

Leta 1922 je umrl papež Benedikt XV. Rodil se je leta 1854 kot Giacomo della Chiesa, za papeža pa je bil izvoljen leta 1914.

Leta 1930 se je začela londonska konferenca o pomorskem razoroževanju.

Leta 1930 se je začela londonska konferenca o pomorskem razoroževanju.

Leta 1937 se je rodil nikaragovski upornik Edén Pastora Gómez.

Leta 1940 je Vatikan obsodil nemška dejanja na Poljskem.

Leta 1944 se je začelo anglo-ameriško izkrcanje pri Anziu, Italija.

Leta 1947 je bil za francoskega premierja izbran Paul Ramadier.

Leta 1952 so prvič poletela potniška reaktivna letala znamke BOAC comet.

Leta 1957 se je Izrael umaknil iz polotoka Sinaj.

Leta 1957 so v Waterburyju, ameriška zvezna država Connecticut, ujeli “Norega bombaša” Georgea P. Meteskyja. Obtožen je bil, da je podtaknil več kot 30 bomb.

Leta 1962 je Organizacija ameriških držav suspendirala članstvo Kube.

Leta 1964 so v Mumbaju izmerili najnižjo temperaturo v tem mestu – 7,4 stopinje Celzija.

Leta 1972 so se Danska, Velika Britanija in Irska pridružile Evropski skupnosti.

Leta 1973 je nad nigerijskim letališčem Kano eksplodiralo letalo boeing 707. Umrlo je 176 ljudi.

Leta 1973 je umrl ameriški predsednik Lyndon B. Johnson.

Leta 1980 so v Moskvi aretirali in zaprli sovjetskega jedrskega fizika Andreja Saharova, Nobelovega nagrajenca za mir leta 1975, ustanovitelja odbora za uveljavitev človekovih pravic v SZ-ju, in ga pregnali v Gorki.

Leta 1987 je ameriški politik iz Pennsylvanie R. Budd Dwyer na nacionalni televiziji naredil samomor.

Leta 1990 je bil Robert Tappan Morris mlajši obsojen za razpošiljanje računalniškega virusa, ki je napadel več računalnikov leta 1988.

Leta 1992 so uporniške sile zavzele narodni radio Zaira in zahtevale odstop vlade.

Leta 1992 je dr. Roberta Bondar postala prva Kanadčanka v vesolju.

Leta 1995 sta se dva samomorilca razstrelila v Gazi. Ubitih je bilo 19 Izraelcev.

Leta 2003 so bile na Nizozemskem vnovične parlamentarne volitve, potem ko je bil parlament le po 86 dneh dela razpuščen.

Leta 2005 je umrl zadnji italijanski veteran iz prve svetovne vojne Carlo Orelli.