Ameriški fizik se je rodil 18. marca 1905 v Zanesvillu v Ohiu, njegova starša sta bila Lewis K. in Mary Townsend Brown. Že v zgodnji mladosti je delal različne nenavadne poskuse in z njimi velikokrat razjezil sosede in policijo.

Med drugim je med 1. svetovno vojno s svojo anteno in sprejemnikom lovil radijske signale iz Nemčije. Kmalu so mu prepovedali uporabo antene, ker so se bali, da bi z njo lahko tudi oddajal. Leta 1921 je Brown v New Yorku pri Leeju DeForestu kupil vakuumsko cev in si z njo doma naredil oddajnik, s katerim je vsak dan do 23. ure oddajal glasbo, čeprav so že eno uro prej ugasnili električni generator na bližnji Univerzi Dennison v Granvillu. Poleg njegove so v Združenih državah Amerike leta 1921 delovali še dve radijski postaji.

Leta 1921 je tudi pri raziskovanju s Coolidgeovo rentgensko cevjo - to je vakuumska cev z dvema nesimetričnima elektrodama - odkril Biefeld-Brownov pojav. Brown je opazil, da je, ko je cev prižgal, nanjo delovala sila, ki pa je ni povzročala rentgenska svetloba, temveč na novo odkriti pojav.

Ko se je družina preselila v Pasadeno, se je vpisal na Kalifornijski tehnološki inštitut. Na začetku sta mu fizika in kemija delala težave. Kmalu po začetku študija je začel razmišljati o gravitacijskih valovih. Takratni predstojnik inštituta, fizik Robert Andrew Millikan, mu je svetoval, naj najprej dokonča študij, z raziskavami pa se bo ukvarjal potem.

Od leta 1923 je Brown sodeloval z Biefeldom - fizik je bil prijatelj Alberta Einsteina v Zürichu, še preden sta oba prišla v ZDA - na Univerzi Dennison v astrofizikalnem raziskovalnem laboratoriju. Leta 1930 se je Brown pridružil ameriški mornarici in do svoje upokojitve sodeloval pri mnogih znanstvenih programih.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 362 je bil tempelj Apolona in Dafne v bližini Antiocha uničen v skrivnostnem ognju.

Leta 741 je umrl Karel Martel, imenovan Kladivo, utemeljitelj vladavine Karolingov v Frankovski državi.

Leta 1383 se je na Portugalskem začela nasledstvena kriza, ki je trajala do leta 1385. Do krize je prišlo, ker je kralj Fernando umrl brez moškega potomca in s tem naslednika portugalske krone.

Leta 1688 se je rodil perzijski šah Nadir.

Leta 1725 so Petra Velikega okronali za carja, dve desetletji po vojni s Švedsko, po kateri je Rusija postala nova baltska velesila.

Leta 1729 se je rodil nemški botanik Johann Reinhold Forster.

Leta 1746 je bil ustanovljen kolidž v New Yorku, ki so ga pozneje preimenovali v Univerzo Princeton.

Leta 1792 je umrl francoski astronom Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil.

Leta 1797 je nad Parizom Andre-Jacques Garnerin kot prvi človek skočil s padalom s 1.000 metrov višine.

Leta 1822 se je rodil nemški astronom Friedrich Wilhelm Gustav Spörer.

Leta 1836 je Sam Houston postal prvi predsednik Republike Teksas.

Leta 1887 je Nikola Tesla v New Yorku na patentnem uradu prijavil svojih prvih šest izumov.

Leta 1881 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Clinton Davisson.

Leta 1893 se je rodil estonski astronom Ernst Julius Öpik.

Leta 1915 je umrl škotski fizik sir Andrew Noble.

Leta 1934 je bil v mestu East Liverpool, Ohio, ubit razvpit bančni ropar Pretty Boy Floyd. Ubili so ga agenti FBI-ja.

Leta 1936 so bile v Španiji ustanovljene mednarodne brigade, med njimi je bilo tudi približno 500 Slovencev, ki se se bojevale proti Francu.

Leta 1940 sta se srečala Adolf Hitler in Pierre Laval.

Leta 1943 je v Kasslu v Nemčiji RAF zbombardiral mesto, v katerem je živelo 236 tisoč ljudi. V napadu je umrlo 10 tisoč ljudi, 150 tisoč pa jih je ostalo brez doma.

Leta 1944 je bil v Črnomlju ustanovni občni zbor Slovenskega časnikarskega društva.

Leta 1946 se je rodil britanski medijski mogotec Kelvin MacKenzie.

Leta 1948 se je rodila Lynette Fromme, ki je poskusila umoriti ameriškega predsednika Geralda Forda.

Leta 1953 je Laos, nekdanja francoska kolonija, postal neodvisen.

Leta 1956 je v Karačiju betonski tram, ki je tehtal 200 ton, ubil 48 ljudi.

Leta 1957 so v Vietnamu umrli prvi ameriški vojaki.

Leta 1962 je kubanska raketna kriza dosegla vrhunec. Začela se je, ko so Američani izvedeli, da Rusi na Kubi nameščajo rakete z jedrskimi konicami. Kennedy je od Hruščova zahteval umik sovjetskih oporišč in orožja iz Kube, v zameno pa obljubil, da ne bo napadel Kube. Od takrat je vzpostavljena neposredna telefonska zveza med Moskvo in Washingtonom, t. i. rdeči telefon.

Leta 1964 je večstrankarski parlamentarni odbor izbral dizajn sedanje kanadske zastave.

Leta 1968 je Apollo 7 varno pristal v Atlantiku, potem ko je Zemljo obkrožil 163-krat.

Leta 1972 sta se v Sajgonu sestala Henry Kissinger in južnovietnamski predsednik Ngujen Van Thieu, da bi se dogovorila o premirju.

Leta 1999 so Mauricea Papona, uradnika v času vichyjske Francije, zaprli zaradi zločinov, storjenih proti človeštvu.