Leta 1725
so Petra Velikega okronali za carja, dve desetletji po vojni s Švedsko, po kateri je Rusija postala nova baltska velesila.

Leta 1725
je umrl italijanski skladatelj Alessandro Scarlatti, ustanovitelj tako imenovane napolitanske operne smeri.

Leta 1746
je bil ustanovljen kolidž v New Yorku, ki so ga pozneje preimenovali v Univerzo Princeton.

Leta 1811
se je rodil znameniti pianist in skladatelj madžarskega rodu Franz Liszt.

Leta 1844
se je v Parizu rodila slovita francoska gledališka igralka Sarah Bernard.

Leta 1868
je umrl ustanovitelj in urednik Čebelice Miha Kastelic. Bil je skriptor in knjižničar ljubljanske licejske knjižnice. Bil je najplodnejši pesnik Čebelice, pisal pa je prigodice in ljubezenske pesmi brez globljega doživetja.

Leta 1887
je Nikola Tesla v New Yorku na patentnem uradu prijavil svojih prvih šest izumov.

Leta 1906
je umrl eden največjih francoskih slikarjev in oče modernega slikarstva Paul Cezanne. Njegovo delo zaznamuje eno izmed revolucij v slikarski umetnosti.

Leta 1913
se je rodil angleški skladatelj Benjamin Britten. Njegovi najbolj znani deli sta operi Peter Grimes in Sen poletne noči.

Leta 1931
je umrla ruska balerina Ana Pavlova, največja baletna umetnica klasičnega stila z začetka stoletja.

Leta 1943
se je rodila francoska igralka Catherine Deneuve.

Leta 1944
je bil v Črnomlju ustanovni občni zbor Slovenskega časnikarskega društva.

Leta 1962
je kubanska raketna kriza dosegla vrhunec. Začela se je, ko so Američani izvedeli, da Rusi na Kubi nameščajo rakete z jedrskimi konicami. Kennedy je od Hruščova zahteval umik sovjetskih oporišč in orožja iz Kube, v zameno pa obljubil, da ne bo napadel Kube. Od takrat je vzpostavljena neposredna telefonska zveza med Moskvo in Washingtonom, t. i. rdeči telefon.

Leta 1964
je francoski pisatelj in filozof Jean-Paul Sartre zavrnil Nobelovo nagrado za književnost.

Leta 1973
je umrl znameniti španski čelist Pablo Casals.