Rodila se je 10. januarja 1949 v New Yorku, najbolj pa je znana po igranju v kultnem pornografskem filmu Globoko grlo (Deep Throat), ki ga je posnela leta 1972.

Nikoli ni želela biti kulturna ikona
Ko je zapustila pornoindustrijo, se je zavzemala za prepoved pornografije. Takrat je tudi začela trditi, da jo je v snemanje tovrstnih filmov prisilil tedanji mož Chuck Traynor. Po odhodu iz sveta filma je znova začela uporabljati svoje pravo ime. Kljub temu pa je zaradi Globokega grla proti svoji volji postala kulturna ikona. Svoje umetniško ime je vse življenje uporabljala za komercialne namene. V svoji knjigi Ordeal iz leta 1980 je bil prvi stavek, ki ga je zapisala in ga nato ponavljala vse življenje: My name is not Linda Lovelace. (Moje ime ni Linda Lovelace.)

Stroga katoliška vzgoja
Kot dekle je Boremanova obiskovala katoliške šole. Njen oče je bil policist, sama pa je bila vzgojena zelo strogo. Njena mati jo je kaznovala za najmanjši prekršek oziroma za vse, za kar je mati menila, da ni prav. Ko je bila stara 16 let, se je družina preselila na Florido. Tam je tudi spoznala Chucka Traynorja, s katerim je imela razmerje od leta 1969. Par se je kmalu preselil v New York, Chuck pa je postal njen zvodnik in mož. Sama je kasneje dejala, da se je z njo poročil le zato, da ne bi pričala proti njemu na sodišču v primeru, če bi bil obtožen zvodništva.

Neuspešna kariera
Preden je zaslovela v Globokem grlu, je igrala v več pornografskih filmih. Nato pa je leta 1972 posnela film, ki velja za finančno najbolj uspešen film te vrste v zgodovini. Sama je trdila, da za snemanje nikoli ni dobila niti centa, 1.250 dolarjev pa naj bi dobil njen mož. Kasneje je posnela še nekaj tovrstnih filmov, a so vsi doživeli popoln finančni polom.

Nesrečno zasebno življenje
Med letoma 1973 in 1974 se je fotografirala za Playboy, Bachelor in Esquire. Januarja 1974 so jo aretirali zaradi posedovanja drog. Ločila se je in se še leta 1974 poročila z Larryjem Marchianom, s katerim je imela dva otroka: Dominica (1977) in Lindsay (1980). Leta 1986 je izdala drugo knjigo Out of Bondage. V knjigi je opisala svoje življenje po letu 1974. Istega leta je tudi pričala pred komisijo, ki jo je sklical generalni tožilec ZDA, glede pornografije.

Usodna prometna nesreča
Leta 1996 se je ločila od svojega drugega moža. 3. aprila 2002 je imela hudo prometno nesrečo, v kateri je utrpela več hudih notranjih poškodb in poškodbe glave. 22. aprila so jo v denverski bolnišnici odklopili iz aparatov za ohranjanje življenja in jo pustili umreti. Ob njeni smrti so bili zraven nje otroka in nekdanji mož Larry Marchiano.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 215 pr. n. št. je bil na griču Kapitol zgrajen tempelj, posvečen Veneri. S tem so se Rimljani spomnili na poraz pri jezeru Trasimene.

Leta 1014 so Vikingi umorili irskega kralja Briana Boruja. Na prestol je prišel leta 963. Po njegovi smrti je na Irskem zavladala anarhija.

Leta 1124 je umrl škotski kralj Alexander I.

Leta 1151 je umrla angleška kraljica Adeliza.

Leta 1185 se je rodil portugalski kralj Afonso II.

Leta 1217 je umrl norveški kralj Inge II.

Leta 1533 je angleška cerkev razveljavila zakon med Katarino Aragonsko in angleškim kraljem Henrikom VIII.

Leta 1661 so v kapelici westminstrskega gradu Charlesa II. okronali za angleškega, škotskega in irskega kralja.

Leta 1676 se je rodil švedski kralj Frederick I.

Leta 1791 se je rodil 15. predsednik ZDA James Buchanan.

Leta 1858 se je rodil nemški fizik in Nobelov nagrajenec Max Planck.

Leta 1867 se je rodil danski znanstvenik in Nobelov nagrajenec za medicino Johannes Andreas Grib Fibiger.

Leta 1897 se je rodil kanadski politik, ki je leta 1957 prejel Nobelovo nagrado za mir, Lester Bowles Pearson.

Leta 1899 se je rodil švedski ekonomist in Nobelov nagrajenec Bertil Ohlin.

Leta 1916 se je rodil hrvaški politik in publicist Ivo Lola Ribar.

Leta 1920 je bil Mustafa Kemal Paša izvoljen za predsednika turške vlade. Velja za očeta Turčije. Državo je namreč preobrazil iz fevdalno-absolutistične monarhije v sodobno državo.

Leta 1932 je 153-letni mlin na veter De Adriaan, ki je stal v nizozemskem Haarlemu, pogorel do tal.

Leta 1940 je v požaru na plesišču v misisipijskem mestu Natchez umrlo 198 ljudi.

Leta 1941 se je rodil finski premier Paavo Lipponen.

Leta 1944 je minerska skupina partizanske brigade Janka Premrla - Vojka izvedla diverzantski napad v Postojnski jami, kjer je pognala v zrak nemško skladišče bencina. V jami je bilo 760 sodov bencina.

Leta 1944 so nacisti v Trstu mučili in obesili 51 primorskih Slovencev.

Leta 1949 so Belgija, Danska, Islandija, Italija, Kanada, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Velika Britanija, Francija in ZDA v Bruslju ustanovili Severnoatlantsko zvezo, ki ima glavno nalogo zagotovitev varnosti, obrambe in miru. Danes ima 26 članic iz Severne Amerike in Evrope.

Leta 1951 je umrl podpredsednik ZDA in Nobelov nagrajenec za mir Charles G. Dawes.

Leta 1968 se je rodil ameriški terorist Timothy James McVeigh.

Leta 1971 so Rusi v vesolje izstrelili sojuz 10. Njegovi vesoljci so se prvi nastanili na vesoljski postaji Saljut.

Leta 1974 je boeing 707 letalske družbe Pan American World Airways strmoglavil na Baliju. Umrlo je 107 ljudi.

Leta 1975 je odstopila vlada v Sajgonu, ameriški predsednik Ford pa je razglasil konec vietnamske vojne.

Leta 1981 so mafijskega vodjo Stefana Bontada ubili v Palermu.

Leta 1990 je Namibija postala 160. članica OZN-a in 50. članica Commonwealtha.

Leta 1993 so Eritrejci na referendumu izglasovali neodvisnost.

Leta 1994 so znanstveniki odkrili podatomski delec, ki so ga poimenovali kvarka vrh.

Leta 2003 so v Pekingu zaprli vse šole za dva tedna zaradi širjenja virusa sarsa.