Hongkong je po sporazumu iz leta 1984, ki sta ga podpisali Velika Britanija in Kitajska postalo posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske.

V skupni deklaraciji je Kitajska obljubila, da skladno s politiko Deng Šjaopinga "ena država, dva sistema" na hongkonškem ozemlju ne bo uveljavila kitajskega socialističnega gospodarskega sistema in da bo Hongkong vsaj še do leta 2047, torej nadaljnjih 50 let, užival visoko stopnjo avtonomije v vseh zadevah, razen na področju zunanje politike in obrambe.

Čeprav je bilo ozemlje današnjega Hongkonga naseljeno že v neolitiku, je večino svoje zgodovine ostajalo zunaj glavnih dogodkov, ki so potekali v imperialni Kitajski. Pozornosti mednarodne javnosti je bilo deležno šele v 19. stoletju. Med prvo opijsko vojno leta 1841 je Velika Britanija zasedla otok Hongkong, a ga je leto pozneje z nankinškim sporazumom formalno izročila Kitajski.

Po drugi opijski vojni so deli sosednjega polotoka Kovlun s pekinškim sporazumom leta 1860 pripadli Veliki Britaniji. Različna sosednja ozemlja, znana kot Nova ozemlja, je potem 1. julija 1898 Velika Britanija najela od Kitajske za 99 let, najemna pogodba pa je potekla 30. junija 1997, tako da jih je 1. julija 1997 vrnila Kitajski. V kitajščini Hongkong pomeni dišeče pristanišče.

Hongkong sestavlja majhen polotok, ki na severu meji na preostanek Kitajske, in 236 otokov v Južnem Kitajskem morju. Največja otoka sta Lantau in Hongkong. Uradna jezika sta kantonska kitajščina in angleščina. Hongkong meri 1.092 kvadratna kilometra, od vse površine 4,6 odstotka zavzema voda. Julija 2003 je imel 7.394.170 prebivalcev, kar je 6.771 ljudi na kvadratni kilometer. Državna valuta je hongkonški dolar.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 476 je rimska vojska oklicala poveljnika germanskih najemniških vojakov v rimski službi Odoakra za kralja, kar je pomenilo dokončen propad Zahodnorimskega cesarstva.

Leta 634 je umrl arabski kalif Abu Bakr.

Leta 686 se je rodil frankovski majordom Karel Martel.

Leta 1486 se je rodil avstrijsko-slovenski diplomat, kartograf in zgodovinar Sigismund von Herberstein ali Žiga Herberstein.

Leta 1572 je v Parizu v noči s 23. na 24. avgust Katarina Medičejska med poročnim slavjem hčere s hugenotskim kraljem Henrikom Navarskim ukazala množični pokol hugenotov. To je bila t. i. šentjernejska noč. V vsej Franciji so pobili okoli 20.000 ljudi, samo v Parizu več kot 10.000.

Leta 1754 se je v Versaillesu rodil francoski kralj Ludvik XVI. Potem ko v Franciji konvent ni bil enoten o usodi francoskega kralja, so radikalni poslanci zahtevali njegovo odstranitev, žirondisti pa so menili, da bi ga lahko uporabili proti sovražnim sosedom. Padla je odločitev o sodnem procesu. Kralj se je pojavil pred konventom, a neuspešno. Poslanci so glasovali in se z veliko večino odločili za najhujšo kazen - obglavljenje. V Parizu so ga usmrtili 21. januarja 1793. Ludvik XVI. je bil kralj Francije od 1774-1792.

Leta 1769 se je rodil francoski anatom in raziskovalec Georges Leopold Chretien Frédéric Dagobert Cuvier, ki je razširil Linnejev sistem razvrščanja še v štiri skupine, imenovane debla.

Leta 1806 je umrl francoski fizik Charles Augustin de Coulomb.

Leta 1811 se je rodil francoski fizik in mineralog Auguste Bravais.

Leta 1813 je umrl ameriški naravoslovec, ornitolog in risar škotskega rodu Alexander Wilson.

Leta 1833 so v britanskem imperiju odpravili suženjstvo.

Leta 1842 se je rodil angleški inženir in fizik Osbourne Reynolds.

Leta 1847 se je rodil japonski politik Mori Arinori.

Leta 1864 se je na Kreti rodil grški državnik Eleftherios Venizelos. Ko je bil predsednik vlade, je reformiral delavsko in agrarno zakonodajo, reorganiziral je grško vojsko. Med njegovim predsedovanjem je Grčija vstopila v balkansko zvezo in leta 1912 v prvo balkansko vojno.

Leta 1866 so Avstrijci in Prusi podpisali praški mir, zaradi česar je razpadla nemška zveza. Podpisali so, potem ko so v avstrijsko-pruski vojni, ki je trajala od junija do avgusta 1866 in je bila neizogibna, saj železni kancler Bismark ni več priznal vrhovne oblasti Avstrije v Nemški zvezi, pruske čete prisilile Avstrijce v podpis premirja. Prusija pa je v novo Severnonemško zvezo vključila manjše države.

Leta 1913 so v Mariboru odprli most čez Dravo.

Leta 1914 je Japonska vstopila v prvo svetovno vojno na strani antante.

Leta 1914 se je začela lublinsko-lvovska bitka.

Leta 1927 so v New Yorku kljub nedokazani krivdi zaradi domnevnega ropa denarja usmrtili Nicola Sacca in Bartolomea Vanzettija.

Leta 1939 sta zunanja ministra Nemčije in Sovjetske zveze Joahim von Ribentrop in Vječeslav Mihajlovič Molotov v Moskvi podpisala sovjetsko-nemško nenapadalno pogodbo in tajne dokumente o delitvi interesnih sfer. Pogodba je Hitlerju omogočila napad na Poljsko, sporazum pa je bil prekršen 22. junija 1941, ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo.

Leta 1942 se je začela ena največjih bitk v drugi svetovni vojni, bitka za Stalingrad, današnji Volgograd. Končala se je s strahovitim porazom Nemcev februarja 1943. Poraz je hkrati tudi pomenil preobrat na evropskem bojišču v drugi svetovni vojni. Nemci so sicer zavzeli že skoraj celo mesto, vendar jih je ruska armada novembra obkolila in von Paulus se je moral vdati, v ujetništvo je šlo 90.000 nemških vojakov.

Leta 1942 se je začela bitka za pacifiško otočje Stewart.

Leta 1943 je Rdeča armada osvobodila Harkov.

Leta 1944 je v Bukarešti izbruhnila vstaja.

Leta 1944 je Romunija prekinila zavezništvo s Hitlerjevo Nemčijo in se pridružila zaveznikom. Kralj Mihail I. je napovedal vojno Nemčiji in ukazal aretacijo pronacističnega voditelja Jona Antoneskuja.

Leta 1962 so prek telekomunikacijskega satelita Telstar vzpostavili prvo živo televizijsko povezavo med ZDA in Evropo.

Leta 1999 je umrl maroški kralj Hasan II.