Leto kasneje je Skupščina Republike Slovenije sprejela prvo ustavo samostojne Slovenije.

Slovenska ustava je razdeljena na deset delov: Splošne določbe, Človekove pravice in temeljne svoboščine, Gospodarska in socialna razmerja, Državna ureditev, Samouprava, Javne finance, Ustavnost in zakonitost, Ustavno sodišče, Postopek za spremembo ustave in Prehodne in končne določbe. Od leta 1991 se je ustava spremenila trikrat.

Prvič se je spremenila 14. julija 1997. S prvo spremembo je bil tujim državljanom dovoljen nakup nepremičnin v Sloveniji. Ta sprememba ustave je bila posledica španskega kompromisa, ki je omogočil približevanje Slovenije Evropski uniji.

Drugič se je ustava spremenila 25. julija 2000, ko je bil proporcionalni sistem zapisan neposredno v ustavo. S tem se je državni zbor izognil pravni praznini, ki je nastala potem, ko je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo, da mora zakon o volilnem sistemu, ki ga bi sprejel državni zbor, upoštevati relativno večinsko mnenje, izraženo na referendumu o volilnem sistemu. Nazadnje se je ustava spremenila 7. marca 2003, s čimer je bil omogočen vstop Slovenije v Evropsko unijo in Nato.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 619 je bil za papeža izvoljen Bonifacij V.

Leta 1230 je umrla Berengaria Navarrska, žena kralja Richarda I. Angleškega.

Leta 1537 se je rodil švedski kralj Ivan III.

Leta 1568 je umrl učitelj kraljice Elizabete I. Angleške Roger Ascham.

Leta 1600 so na trgu pred mestno hišo javno zažgali evangeličanske knjige. O dogodkih tega dne je v svoji knjigi Slave vojvodine Kranjske zapisal že Janez Vajkard Valvasor. Požig knjig so ponovili še na začetku leta 1601.

Leta 1652 je umrl ustanovitelj mesta Boston John Cotton.

Leta 1750 se je rodil saksonski kralj Frederick Augustus I.

Leta 1777 se je rodil ruski car Aleksander I.

Leta 1790 se je rodil francoski orientalist Jean-Francois Champollion. Prvi je razvozlal egipčanske hieroglife s plošče, ki so jo našli leta 1799 v Rešidu. Velja za utemeljitelja egiptologije. Umrl je leta 1823.

Leta 1805 se je rodil ameriški mormonski pridigar Joseph Smith mlajši.

Leta 1827 se je rodil avstrijski admiral Wilhelm von Tegetthoff.

Leta 1854 se je rodil mehiški general in v letih 1913 in 1914 predsednik Mehike Victoriano Huerta.

Leta 1888 si je Vincent van Gogh v napadu blaznosti odrezal levo uho.

Leta 1907 se je rodil poljski sionistični voditelj Avraham Stern.

Leta 1909 je Albert I. postal belgijski kralj.

Leta 1918 se je rodil nemški kancler Helmut Schmidt.

Leta 1919 je Mahatma Gandi pozval na nenasilni odpor proti britanskim kolonialnim oblastem v Indiji.

Leta 1933 se je rodil japonski cesar Akihito.

Leta 1935 je umrl slovenski kirurg Edo Šlajmer.

Leta 1939 je umrl nizozemski izdelovalec letal Anthony Fokker.

Leta 1940 je Čangkajšek razpustil kitajsko komunistično partijo.

Leta 1943 je angleško letalstvo bombardiralo Berlin.

Leta 1943 je partizanska bolnišnica Franja sprejela prve ranjence.

Leta 1943 se je rodila švedska kraljica Silvia Sommerlath.

Leta 1944 se je rodil ameriški general Wesley Clark.

Leta 1947 so v laboratorijih Bell prvič prikazali tranzistor.

Leta 1948 so v Tokiu usmrtili sedem japonskih zločincev, ki jih je mednarodno sodišče obsodilo na smrt.

Leta 1953 so v ZSSR-ju usmrtili nekdanjega notranjega ministra Berijo, ki je bil najožji Stalinov sodelavec.

Leta 1954 sta zdravnika Murray in Harrison prvič izvedla transplantacijo človeškega organa. Presadila sta ledvice. Postopek sta opravila v bostonski bolnišnici Petra Benta Brighama.

Leta 1971 so odprli newyorški World Trade Center, takrat najvišjo zgradbo na svetu. 11. septembra leta 2001 so v terorističnem napadu na Združene države Amerike porušili obe stavbi.

Leta 1972 je glavno mesto Nikaragve Managuo prizadel katastrofalen potres z močjo 6,5 po Richterju. Umrlo je šest tisoč ljudi, več kot 200 tisoč pa je bilo ranjenih.

Leta 1973 so bili po 73 dneh rešeni preživeli v letalski nesreči v Andih.

Leta 1973 je umrl ameriški astronom nizozemskega rodu Gerard Peter Kuiper.

Leta 1973 je v Maroku strmoglavilo potniško letalo. V nesreči je umrlo 106 ljudi.

Leta 1979 so sovjetske čete okupirale Kabul.

Leta 1986 sta Dick Rutan in Jeana Yeager z letalom Voyager prva brez vmesnega pristanka preletela svet.

Leta 2004 je potres z 8,1 stopnje po Richterjevi lestvici stresel otok Macquarie.