Rodil se je 30. aprila 1777 v Braunschweigu. Njegova družina je bila revna. Oče je bil vrtnar, zidarski mojster in dninar, pozneje pa je vodil računovodstvo za nekega trgovca. Mati je bila iz kamnoseške družine in je pred poroko služila kot dekla. Že kot otrok je mali Gauss veljal za matematičnega čudežnega dečka, saj je imel izreden spomin in sposobnost za računanje na pamet.

Kot trileten otrok je popravljal očetove seštevke računov za razdelitev plač in vse življenje je imel v glavi na kupe raznih številskih podatkov. Sodobniki so ga imenovali »prvak matematikov«. Nanj je postal pozoren njegov učitelj, ki mu je celo priskrbel poseben učbenika za računanje, saj je Gauss snov, ki so se jo učili njegovi vrstniki, takoj obvladal.

Kmalu je njegovo nadarjenost opazil tudi deželni knez, braunschweigški vojvoda Ferdinand. Ta mu je omogočil nadaljnje šolanje, denar iz državne blagajne pa je Gauss dobival do 30. leta. Po končanem kolegiju je 18-letnik odšel na univerzo v Göttingen in v treh letih v znanju prekosil vse učitelje. Sprva se ni znal odločiti za študij, saj je bil nadarjen tudi za jezike.

Leta 1795 je neodvisno od Eulerja odkril kvadratni recipročnostni zakon v teoriji števil. Leta 1798 se je vrnil v rodni Braunschweig. Njegov pokrovitelj Ferdinand je želel, da bi Gauss poslal univerzi v Helmstadtu doktorsko disertacijo, kar je mladenič tudi storil in v odsotnosti dobil doktorski naslov. V disertaciji je podal dokaz osnovnega izreka algebre, ki pravi, da ima vsak nekonstanten polinom s kompleksnimi koeficienti vsaj eno kompleksno ničlo.

Poročil se je in rodila sta se mu hčerka in sin. Leta 1801 je izšla njegova prva knjiga Disquisitiones arithmeticae, ki je bila napisana v latinščini. Kmalu je postal zelo znan po Evropi. Iz Rusije je dobil vabilo za službo, a se je odločil, da bo raje sprejel mesto direktorja astronomskega observatorija in profesorja na Univerzi v Göttingenu.

Leta 1807, kmalu po prihodu na univerzo, mu je po tretjem porodu umrla žena. Znova se je poročil in v drugem zakonu so se mu rodili še štirje otroci. Tudi druga žena je umrla zelo mlada, od šestih živorojenih otrok pa je mladost preživel le eden. Po letu 1810 se je začel zanimati za astronomijo, deset let kasneje pa še za geodezijo.

Med letoma 1821 in 1823 je odkril tudi metodo najmanjših kvadratov, s katero izenačujemo podatke, ki smo jih nabrali z opazovanjem. Metoda pri ponovljenih merjenjih omogoča kar največje zmanjšanje vpliva slučajnih napak. Znana je tudi Gaussova normalna krivulja ali krivulja normalnega zakona porazdelitve napak. V letih 1825 in 1831 je izšlo njegovo delo o bikvadratnih ostankih, ki je bilo nadaljevanje teorije o kvadratnih ostankih.

Pri bikvadratnih ostankih je uporabil tudi teorijo kompleksnih števil. Izkazal se je tudi v fiziki in matematični fiziki, zlasti v elektromagnetizmu z odkritjem magnetometra in električnega telegrafa. Sodeloval je pri prvem širšem prikazu zemeljskega magnetnega polja. Leta 1838 je za svoje znanstvene dosežke prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona. Gauss so njemu na čast poimenovali enoto za jakost magnetnega polja v absolutnem elektromagnetnem sestavu.

Gaussova konstanta k pa je številčna vrednost gravitacijske konstante κ v osončju. V fiziki je znan tudi Gaussov merski sestav. To je sestav enot, ki temelji na osnovnih enotah za dolžino, maso in čas - centimeter, gram, sekundo.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1417 se je rodil papež Pavel II., s pravim imenom Pietro Barbo. Za papeža je bil izbran leta 1464, umrl je leta 1471.

Leta 1440 se je rodil madžarsko-hrvaški kralj Matija Korvin, ki ga v naših krajih bolje poznamo kot kralja Matjaža. Vladal je od leta 1458 do 1490 in je Madžarsko povzdignil v velesilo. Matija Korvin je bil za tiste čase zelo izobražen človek. Ustvaril je tudi eno najbogatejših knjižnic, v kateri so bili shranjeni številni rokopisi ter prvotiski in ki je veljala za svetovno znamenitost. V Bratislavi je ustanovil univerzo, v Budimu pa teološko fakulteto in knjižnico (Bibliotheca Corvina), v kateri so bili shranjeni številni rokopisi in prvotiski. Umrl je leta 1490.

Leta 1447 je umrl papež Evgen IV., s pravim imenom Gabriel Condulmer. Rodil se je leta 1383, za papeža pa je bil imenovan leta 1431.

Leta 1648 se je rodila ljubica angleškega kralja Jamesa II. Arabella Churchill.

Leta 1660 je bil za kralja Švedske okronan Karl XI.

Leta 1688 se je rodila švedska kraljica Ulrika Eleonora.

Leta 1730 je umrl papež Benedikt XIII., s pravim imenom Vicenzo Marco Orsini. Rodil se je leta 1649, za papeža pa je bil izbran leta 1724.

Leta 1743 se je rodil Mayer Amschel Rothschild, začetnik velike bankirske družine. Umrl je leta 1821.

Leta 1766 je umrl poljski kralj Stanislaw Leszczynski.

Leta 1820 so razkrili zaroto, s katero so nameravali umoriti vse ministre v Angliji.

Leta 1836 so mehiške enote pod poveljstvom Santa Ane osvojile trdnjavo Alamo, pri čemer so vso posadko pobili. Med njimi so bili tudi Davy Crockett, William Travis in Jim Bowie, legendarni junaki Divjega zahoda.

Leta 1848 je umrl šesti predsednik ZDA John Quincy Adams.

Leta 1861 je predsednik Abraham Lincoln skrivoma prispel v Washington, potem ko so ga v Baltimoru poskušali ubiti.

Leta 1887 je francosko riviero prizadel hud potres, ki je terjal okoli dva tisoč žrtev.

Leta 1893 je Rudolf Diesel prejel patent za dizelski motor.

Leta 1898 so Emila Zolaja v Franciji zaprli zaradi pisma Obtožujem.

Leta 1903 je Kuba ZDA za vedno dala v najem zaliv Guantanamo.

Leta 1904 so ZDA za 10 milijonov dolarjev dobile nadzor nad Panamskim prekopom.

Leta 1905 so se v Chicagu sestali odvetnik Paul Harris in trije poslovneži in ustanovili Rotary Club.

Leta 1919 je Mussolini ustanovil fašistično stranko Italije.

Leta 1924 se je rodil južnoafriški fizik in Nobelov nagrajenec Allan McLeod Cormack.

Leta 1934 je Leopold III. postal belgijski kralj.

Leta 1942 je bila Ljubljana ob dveh popoldne povsem odrezana od zaledja. Italijanski okupatorji so jo obdali z bodečo žico, ki so jo začeli postavljati že prejšnji večer.

Leta 1945 so ameriški marinci na otoku Ivo Džima dosegli vrh gore Surabači, kjer so se fotografirali med dvigom zastave. Fotografija je kasneje dobila Pulitzerjevo nagrado.

Leta 1945 so ameriški vojaki osvobodili Manilo.

Leta 1945 so poljske in ruske čete osvobodile nemško mesto Poznan.

Leta 1947 je bila ustanovljena Mednarodna organizacija za standardizacijo.

Leta 1954 so v Pittsburghu, ameriška zvezna država Pensilvanija, prvič množično cepili otroke proti otroški paralizi.

Leta 1954 se je rodil ukrajinski predsednik Viktor Juščenko.

Leta 1955 so se prvič sestale članice organizacije SEATO.

Leta 1955 je francoski premier postal Edgar Faure.

Leta 1956 je Nikita Hruščev napadel čaščenje Josipa Stalina in njegov kult osebnosti.

Leta 1958 so kubanski uporniki ugrabili petkratnega svetovnega prva v Formuli 1 Juana Manuela Fangia.

Leta 1959 je prvič zasedalo Evropsko sodišče za človekove pravice.

Leta 1966 je vojska s pomočjo državnega udara prevzela oblast v Siriji.

Leta 1969 je umrl savdskoarabski kralj Saud.

Leta 1973 je umrl ameriški zdravnik in Nobelov nagrajenec Dickinson W. Richards.

Leta 1980 je ajatola Ruholah Homeini izjavil, da se bo iranski parlament odločil, kakšna bo usoda ujetnikov v ameriški ambasadi.

Leta 1981 je v Španiji polkovnik Antonio Tejero in dvesto članov civilne garde vdrlo v parlament. Uporniki so zajeli parlamentarce, upor pa se je končal naslednjega dne točno ob poldne, potem ko je kralj Juan Carlos pozval vojsko k lojalnosti in obsodbi upornikov.

Leta 1990 je umrl salvadorski predsednik Jose Napoleon Duarte.

Leta 1991 so v Irak vstopile pehotne enote in začele Zalivsko vojno tudi na tleh.

Leta 1991 je na Tajskem general Suntorn Kongsompong vodil upor, s katerim je odstavil premierja Čatičaija Čunhavana.

Leta 1997 je na ruski vesoljski postaji Mir izbruhnil požar.

Leta 1998 je tornado v osrednji Floridi uničil in poškodoval 2.600 stavb. Umrlo je 42 ljudi.

Leta 1998 je Osama bin Laden objavil fatvo in vsem Židom in kristjanom naznanil džihad.

Leta 1999 so v Ankari spoznali za krivega izdaje kurdskega vodjo upornikov Abdulaha Öcalana.

Leta 1999 je plaz uničil avstrijsko vas Galtür, v kateri je umrlo 31 ljudi.