se je rodil ukrajinski predsednik in vodja "oranžne revolucije" Viktor Andrijovič Juščenko.

Kot neuradni vodja ukrajinske opozicije je bil eden izmed dveh glavnih kandidatov za zmago na ukrajinskih predsedniških volitvah jeseni leta 2004, ki jih je nato tudi dobil.

Volilna kampanja je bila pogosto kontroverzna in celo nasilna. Juščenko je septembra 2004 resno zbolel in izkazalo se je, da je postal žrtev zastrupitve z dioksinom. Spremembe na njegovem telesu so vidne še danes, njegov obraz je ostal iznakažen.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1417 se je rodil papež Pavel II., s pravim imenom Pietro Barbo. Za papeža je bil izbran leta 1464, umrl je leta 1471.

Leta 1440 se je rodil madžarsko-hrvaški kralj Matija Korvin, ki ga v naših krajih bolje poznamo kot kralja Matjaža. Vladal je od leta 1458 do 1490 in je Madžarsko povzdignil v velesilo. Matija Korvin je bil za tiste čase zelo izobražen človek. Ustvaril je tudi eno najbogatejših knjižnic, v kateri so bili shranjeni številni rokopisi ter prvotiski in je veljala za svetovno znamenitost. V Bratislavi je ustanovil univerzo, v Budimu pa teološko fakulteto in knjižnico (Bibliotheca Corvina), v kateri so bili shranjeni številni rokopisi in prvotiski. Umrl je leta 1490.

Leta 1447 je umrl papež Evgen IV., s pravim imenom Gabriel Condulmer. Rodil se je leta 1383, za papeža pa je bil imenovan leta 1431.

Leta 1648 se je rodila ljubica angleškega kralja Jamesa II. Arabella Churchill.

Leta 1660 je bil za kralja Švedske okronan Karl XI.

Leta 1688 se je rodila švedska kraljica Ulrika Eleonora.

Leta 1730 je umrl papež Benedikt XIII., s pravim imenom Vicenzo Marco Orsini. Rodil se je leta 1649, za papeža pa je bil izbran leta 1724.

Leta 1743 se je rodil Mayer Amschel Rothschild, začetnik velike bankirske družine. Umrl je leta 1821.

Leta 1766 je umrl poljski kralj Stanislaw Leszczynski.

Leta 1820 so razkrili zaroto, s katero so nameravali umoriti vse ministre v Angliji.

Leta 1836 so mehiške enote pod poveljstvom Santa Ane osvojile trdnjavo Alamo, pri čemer so vso posadko pobili. Med njimi so bili tudi Davy Crockett, William Travis in Jim Bowie, legendarni junaki Divjega zahoda.

Leta 1848 je umrl šesti predsednik ZDA John Quincy Adams.

Leta 1855 je v Göttingenu umrl nemški astronom, matematik in fizik Carl Friedrich Gauss. Rodil se je 30. aprila 1777 v Braunschweigu. Njegova družina je bila revna. Oče je bil vrtnar, zidarski mojster in dninar, pozneje pa je vodil računovodstvo za nekega trgovca. Mati je bila iz kamnoseške družine, pred poroko pa je bila dekla. Že kot otrok je mali Gauss veljal za matematičnega čudežnega dečka, saj je imel izreden spomin in sposobnost za računanje na pamet.

Leta 1861 je predsednik Abraham Lincoln skrivoma prispel v Washington, potem ko so ga v Baltimoru poskušali ubiti.

Leta 1887 je francosko riviero prizadel hud potres, ki je terjal okoli dva tisoč žrtev.

Leta 1893 je Rudolf Diesel prejel patent za dizelski motor.

Leta 1898 so Emila Zolaja v Franciji zaprli zaradi pisma Obtožujem.

Leta 1903 je Kuba ZDA za vedno dala v najem zaliv Guantanamo.

Leta 1904 so ZDA za 10 milijonov dolarjev dobile nadzor nad Panamskim prekopom.

Leta 1905 so se v Chicagu sestali odvetnik Paul Harris in trije poslovneži ter ustanovili Rotary Club.

Leta 1919 je Mussolini ustanovil fašistično stranko Italije.

Leta 1924 se je rodil južnoafriški fizik in Nobelov nagrajenec Allan McLeod Cormack.

Leta 1934 je Leopold III. postal belgijski kralj.

Leta 1942 je bila Ljubljana ob dveh popoldne povsem odrezana od okolice. Italijanski okupatorji so jo obdali z bodečo žico, ki so jo začeli postavljati že prejšnji večer.

Leta 1945 so ameriški marinci na otoku Ivo Džima dosegli vrh gore Surabači, kjer so se fotografirali med dvigom zastave. Fotografija je pozneje dobila Pulitzerjevo nagrado.

Leta 1945 so ameriški vojaki osvobodili Manilo.

Leta 1945 so poljske in ruske čete osvobodile nemško mesto Poznan.

Leta 1947 je bila ustanovljena Mednarodna organizacija za standardizacijo.

Leta 1954 so v Pittsburghu, ameriška zvezna država Pensilvanija, prvič množično cepili otroke proti otroški popolni ohromelosti.

Leta 1955 so se prvič sestale članice organizacije SEATO.

Leta 1955 je francoski premier postal Edgar Faure.

Leta 1956 je Nikita Hruščev napadel čaščenje Josipa Stalina in njegov kult osebnosti.

Leta 1958 so kubanski uporniki ugrabili petkratnega svetovnega prva v Formuli 1 Juana Manuela Fangia.

Leta 1959 je prvič zasedalo Evropsko sodišče za človekove pravice.

Leta 1966 je vojska s pomočjo državnega udara prevzela oblast v Siriji.

Leta 1969 je umrl savdskoarabski kralj Saud.

Leta 1973 je umrl ameriški zdravnik in Nobelov nagrajenec Dickinson W. Richards.

Leta 1980 je ajatola Ruholah Homeini izjavil, da se bo iranski parlament odločil, kakšna bo usoda ujetnikov v ameriški ambasadi.

Leta 1981 je v Španiji polkovnik Antonio Tejero in dvesto članov civilne garde vdrlo v parlament. Uporniki so zajeli parlamentarce, upor pa se je končal naslednjega dne točno ob poldne, potem ko je kralj Juan Carlos pozval vojsko k lojalnosti in obsodbi upornikov.

Leta 1990 je umrl salvadorski predsednik Jose Napoleon Duarte.

Leta 1991 so v Irak vstopile pehotne enote in začele Zalivsko vojno tudi na tleh.

Leta 1991 je na Tajskem general Suntorn Kongsompong vodil upor, s katerim je odstavil premierja Čatičaija Čunhavana.

Leta 1997 je na ruski vesoljski postaji Mir izbruhnil požar.

Leta 1998 je tornado v osrednji Floridi uničil in poškodoval 2.600 stavb. Umrlo je 42 ljudi.

Leta 1998 je Osama bin Laden objavil fatvo in vsem Židom in kristjanom naznanil džihad.

Leta 1999 so v Ankari spoznali za krivega izdaje kurdskega vodjo upornikov Abdulaha Öcalana.

Leta 1999 je plaz uničil avstrijsko vas Galtür, v kateri je umrlo 31 ljudi.