Martti se je rodil v Viipuriju, danes ruskem mestu Viborg. Martti se je skupaj s svojo materjo preselil v Kuopio, kjer je preživel otroštvo. Leta 1952 se je družina preselila v Oulu. Po končanem vojaškem usposabljanju se je Martti šolal na daljavo na kolidžu za učitelje v Ouluju.

Dvoletno šolanje je končal leta 1957 in bil nato usposobljen, da lahko uči predšolske otroke. Leta 1960 se je preselil v Karači in se po treh letih vrnil domov na helsinško Politehniko. Poleg tega je dejavno sodeloval z organizacijami, ki so pomagale državam v tretjem svetu, leta 1965 pa se je pridružil ministrstvu za zunanje zadeve, in sicer oddelku za mednarodno pomoč in razvoj, kjer je nazadnje postal pomočnik vodje.

Leta 1973 ga je tedanji predsednik imenoval na mesto ambasadorja v Tanzaniji, zadolžen pa je bil tudi za Zambijo, Somalijo in Mozambik. Leta 1977 se mu je mandat iztekel, Združeni narodi pa so ga imenovali za komisarja v Namibiji, kjer je delal do leta 1981. OZN ga je leta 1978 imenoval za posebnega odposlanca generalnega sekretarja za Namibijo, zato se je skupaj z družino preselil v New York. Med letoma 1987 in 1991 je bil namestnik generalnega sekretarja za administracijo in menedžment. Leta 1991 je postal zunanji minister Finske.

Leta 1993 je sprejel kandidaturo za predsednika države, ki mu jo je ponudila socialnodemokratska stranka in na volitvah za las premagal Elisabeth Rehn. Med njegovim mandatom se je Finska pridružila Evropski uniji, Jelcin in Clinton pa sta se sestala v Helsinkih. Na volitvah leta 2000 ni kandidiral, nasledila pa ga je Tarja Halonen, prva ženska na mestu predsednika Finske.

Po koncu mandata je delal v več miroljubnih organizacijah. Zaradi sporazuma o Acehu in prejšnjega diplomatskega dela, predvsem v Namibiji in na Kosovu, je bil leta 2005 nominiran za Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1611 je izbruhnil upor mornarjev proti kapitanu Henryju Hudsonu, ko so se leta 1610 znova podali na pot z ladjo Discovery. Na ladji je bilo dvaindvajset mornarjev. Znašli so se v velikanskem zalivu, ki ga danes imenujemo Hudsonov zaliv, nato so se obrnili proti jugu in prepluli 700 milj, ko so se ujeli v led. Tako ujeti so čakali sedem mesecev. Medtem so zaradi pomanjkanja hrane izbruhnila nesoglasja med Hudsonom in posadko. Hudsona so zvezali in s sinom posadili na čoln, sami pa odpluli proti Angliji. Glavni netilci upora so med vojno umrli.

Leta 1668 se je v Neaplju rodil italijanski filozof Giovanni Battista Vico. Velja za začetnika filozofije zgodovine kot znanstvene discipline in kulture psihologije. Umrl je 23. januarja 1744.

Leta 1713 so francoski prebivalci Akadije dobili ultimat, da v roku enega leta priznajo angleško nadvlado ali odidejo.

Leta 1757 je britanski general Robert Clive pri Plasseyju premagal francosko-bengalsko vojsko in tako preprečil širitev francoskega vpliva v Indijo.

Leta 1848 je v Parizu izbruhnil upor delavcev, ki so zahtevali pravice do dela. Po treh dneh so upor krvavo zadušili.

Leta 1858 so britanske čete v bitki pri Krefeldu premagale francosko vojsko.

Leta 1859 se je rodil slovenski planinec in kartograf Alojzij Knafelc. Bil je načelnik markacijskega odseka. Njegova označba planinskih poti, rdeč kolobar okoli belega polja, pa se je uveljavila povsod. Izdelal je tudi več planinskih kart in pisal članke o planinstvu.

Leta 1865 se je v Fort Towsonu (današnja Oklahoma) vdala še zadnja uporniška skupina iz ameriške državljanske vojne.

Leta 1888 so v francoskem Lillu prvič zapeli Internacionalo.

Leta 1891 je umrl angleški astronom Norman Robert Pogson. Rodil se je 23. marca 1829. Pogson je delal na observatorijih v Angliji in Indiji.

Leta 1894 se je rodil britanski kralj Edvard VIII., ki je vladal samo 36 tednov. Prestolu se je odpovedal zaradi ljubezni do Američanke Wallis Simpson. Dolgo časa je z ženo živel v Parizu, nazadnje je kroni ponudil svojo pomoč v času druge svetovne vojne. Dobil je mesto guvernerja na Bahamskih otokih. Umrl je 28. maja 1972 v Parizu.

Leta 1894 se je rodil ameriški zoolog in raziskovalec človekovega seksualnega vedenja Alfred Charles Kinsey.

Leta 1912 se je rodil britanski matematik in računalničar Alan Mathison Turing.

Leta 1915 se je začela prva soška bitka.

Leta 1923 so italijanski fašisti pri Kobaridu aretirali sedem pastirjev in jih obsodili na več let zapora. Istega dne so v Kobaridu tudi porušili spomenik skladatelju Hrabroslavu Volariču in požgali več hiš.

Leta 1931 sta pilota Wiley Post in Harold Getty odletela na prvi (neuspešen) polet okoli sveta.

Leta 1940 je Adolf Hitler obiskal pred nedavnim zasedeni Pariz.

Leta 1943 so v Alžiriji razveljavili odlok o razpustitvi komunistične partije.

Leta 1944 se je na osrednji fronti začela sovjetska ofenziva.

Leta 1945 je bila podpisana ustavna listina Organizacije združenih narodov.

Leta 1947 je ameriški kongres kljub vetu predsednika Trumana izglasoval tako imenovani Taft-Hartleyjev zakon, ki je bil naperjen proti organiziranemu delavskemu gibanju. Zakon je prepovedoval stavko, omejil je sindikalne pravice.

Leta 1956 je bil kot prvi egiptovski predsednik z 99,95 odstotka glasov izvoljen Gamal Abdel Naser. S “skupino svobodnih častnikov” je deloval že v letu 1952, predsednik vlade je bil dve leti. Bil je tudi generalni sekretar Arabske socialistične unije in eden glavnih pobudnikov gibanja neuvrščenih.

Leta 1959 je bil po devetih letih iz enega izmed ameriških zaporov izpuščen domnevni jedrski vohun Klaus Fuchs, ki so mu ob izpustitvi dovolili, da se preseli v Dresden.

Leta 1972 so Richarda Nixona posneli med pogovorom, kako naj bi CIA vplivala na FBI-jevo preiskavo afere Watergate.

Leta 1974 so se Izraelci umaknili z zadnjega sirskega ozemlja, ki so ga zasedli v oktobrski vojni.

Leta 1985 je v eksploziji indijskega boeinga 747 nad Atlantskim oceanom južno od Irske umrlo vseh 329 potnikov in članov posadke.

Leta 1992 je bil mafijski vodja John Gotti obsojen na dosmrtno ječo.

Leta 1993 je Lorena Bobbitt možu Johnu Waynu odrezala penis, potem ko naj bi jo ta posilil.

Leta 1995 je umrl ameriški mikrobiolog Jonas Salk, ki je najbolj znan po tem, da je iznašel cepivo proti otroški paralizi.

Leta 1996 je umrl grški politik Andreas Papandreu. Po državnem udaru je bil zaprt in izgnan. V domovino se je vrnil leta 1974, kjer je ustanovil stranko Pasok, katere predsednik je postal. Predsednik grške vlade je bil od leta 1981 do 1989 in nato od leta 1993 do 1995.