Poznan je predvsem po svojih raziskavah na področju genetike, umetne inteligence in vpliv človeka na vesolje. Ko je bil star 15, je končal je srednjo šolo Stuyvesant v New Yorku, leta 1941 pa se je nato vpisal na univerzo Columbia, kjer je študiral zoologijo.

Pod mentorstvom Francisa J. Ryana je spoznal biokemijske in genske študije. Genske študije je delal na plesni Neurospora crassa. Že med šolanjem se je ukvarjal tudi z raziskavami krvi in malarije, ko pa je Oswald Avery odkril pomembnost DNA-ja, je Joshuo začel zanimati predvsem prenos genskih informacij.

V svojih začetnih raziskavah je poskušal dokazati, da se DNA pri skupku enakih celic klonira. Ko je dosegel prve uspehe, se je povezal s Tatumom. Leta 1946 in 1947 je pod njegovim mentorstvom študiral na univerzi Yale.

Na bakteriji Escherichia coli sta dokazala, da preide ta vrsta v spolno fazo, v kateri lahko deli svoj genski material tako, da se poveže še z eno bakterijo. S tem odkritjem in raziskavo celotnega DNA-ja bakterije Escherichia coli je leta 1947 doktoriral na Yalu. Namesto da bi se vrnil na Columbio, se je raje zaposlil kot asistent profesorja za genetiko na univerzi Wisconsin-Madison.

Skupaj s svojim študentom Nortonom Zinderjem sta leta 1952 dokazala, da bakteriofagi lahko prenašajo dedni zapis med bakterijami v salmoneli. S tem so pozneje tudi razložili, kako lahko bakterije tako hitro postanejo odporne na antibiotike.

Leta 1958 je prejel Nobelovo nagrado za svoje raziskave na področju strukture gena in delovanja mikroorganizmov. Nagrado si je delil z Edwardom Lawriejem Tatumom in Georgeom Wellsom Beadlom. Poleg raziskav na področju biologije se je veliko ukvarjal z umetno inteligenco.

Sodeloval je z Naso, njegove raziskave pa so bile povezane z eksperimentalnim programom iskanja življenja na Marsu in na posebnem kemijskem sistemu Dendral. Leta 1958 se je zaposlil na univerzi Stanford.

Ko so Rusi leta 1957 izstrelili plovilo Sputnik, se je začel zanimati, kakšen biološki vpliv ima človek na raziskovanje vesolja. Sam je predlagal, da bi morali vse vesoljce, ko se vrnejo na Zemljo, dati za nekaj dni v karanteno, preden pa bi jih poslali v vesolje, bi jih morali dodobra razkužiti.

Leta 1978 je postal predsednik univerze Rockefeller in na tem na položaju je bil do leta 1990.

Drugi dogodki na današanji dan ...

Leta 1430 so Burgundci ujeli Jeanne d'Arc (Ivano Orleansko) in jo prodali Angležem.

Leta 1524 je umrl perzijski šah Ismail I.

Leta 1533 je bila razveljavljena poroka med Henrikom VIII. in Katarino Aragonsko.

Leta 1568 je Nizozemska razglasila neodvisnost od Španije.

Leta 1670 je umrl toskanski nadvojvoda Ferdinando II de' Medici.

Leta 1707 se je rodil veliki švedski naravoslovec Carl von Linne. Med drugim je uvedel dvojno poimenovanje za rastline in živali v latinščini.

Leta 1805 je bil Napoleon Bonaparte okronan za italijanskega kralja.

Leta 1844 je bilo poslano prvo sporočilo v Morsejevi abecedi. Glasilo se je: »What hath God wrought.«

Leta 1908 se je rodil ameriški fizik John Bardeen, ki je za svoje delo prejel dve Nobelovi nagradi, in sicer leta 1956 in 1972. Umrl je leta 1991.

Leta 1915 se je Italija pridružila antanti in napovedala vojno Avstro-Ogrski.

Leta 1918 so začeli Nemci obstreljevati Pariz.

Leta 1923 je bila ustanovljena belgijska letalska družba SABENA.

Leta 1933 sta umrla ameriška izobčenca Clyde Barrow in Bonnie Parker.

Leta 1945 je Winston Churchill odstopil z mesta predsednika vlade Velike Britanije.

Leta 1945 je Heinrich Himmler, šef nemškega SS-a, naredil samomor.

Leta 1949 je bila ustanovljena Zvezna republika Nemčija.

Leta 1951 je Ljudska republika Kitajska priključila Tibet.

Leta 1960 je izraelski premier David Ben Gurion razglasil, da so ujeli nacističnega zločinca Adolfa Eichmanna.

Leta 1977 so na Nizozemskem teroristi zajeli vlak, na katerem je bilo veliko potnikov, na eni od šol pa so zajeli okoli 100 ljudi, večinoma otrok.

Leta 1988 je Komunistična partija Madžarske izrekla nezaupnico generalnemu sekretarju Janošu Kadarju in s tem pospešila prehod države v tržno gospodarstvo in večstrankarski sistem.

Leta 1995 je bil uradno razglašen programski jezik java.

Leta 1997 je bil Mohamed Hatami izvoljen za predsednika Irana.

Leta 2000 je bil osvobojen zloglasni libanonski zapor Hiam.

Leta 2003 je prvič od uvedbe evra leta 1999 ta valuta začela naraščati in je bilo za en evro potrebno odšteti 1,18 dolarja.

Leta 2004 se je del mednarodnega letališča Charles De Gaulle v Parizu porušil. Porušil se je terminal 2E; pod ruševinami je umrlo pet ljudi, trije pa so bili poškodovani.